MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 33
Čisti dobiček na delnico
Cilj tega standarda je predpisati načela za ugotavljanje in predstavljanje čistega dobička na delnico, da bi izboljšali primerjanje uspešnosti med različnimi podjetji v istem obdobju poročanja in med različnimi obdobji poročanja za isto podjetje. Kljub omejitvam, s katerimi so povezani podatki o čistem dobičku na delnico, ki so posledica različnih računovodskih usmeritev, ki se lahko uporabljajo pri ugotavljanju „čistega dobička“, pa dosledno določen imenovalec vendarle poveča kakovost računovodskega poročanja. Ta standard se osredotoča na imenovalec v izračunu čistega dobička na delnico.
Ta standard se uporablja za:
(a)
ločene ali posamezne računovodske izkaze podjetja:
(i)
s katerega navadnimi delnicami ali potencialnimi navadnimi delnicami se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali izvenborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi); ali
(ii)
ki je predložilo ali je v postopku predložitve računovodskih izkazov nadzornemu organu za vrednostne papirje ali drugemu regulativnemu organu z namenom izdaje navadnih delnic na javnem trgu; in
(b)
konsolidirane računovodske izkaze skupine z obvladujočim podjetjem:
(i)
s katerega navadnimi delnicami ali potencialnimi navadnimi delnicami se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali izvenborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi); ali
(ii)
ki je predložilo ali je v postopku predložitve računovodskih izkazov nadzornemu organu za vrednostne papirje ali drugemu regulativnemu organu z namenom izdaje navadnih delnic na javnem trgu.
Podjetje, ki razkriva čisti dobiček na delnico, izračuna in razkrije čisti dobiček na delnico v skladu s tem standardom.
Kadar podjetje predstavi tako konsolidirane računovodske izkaze kot ločene računovodske izkaze, ki so pripravljeni v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, je treba razkritja, ki jih zahteva ta standard, prikazati le na podlagi konsolidiranih informacij. Podjetje, ki se odloči razkriti čisti dobiček na delnico na podlagi svojih ločenih računovodskih izkazov, predstavi takšne informacije o čistem dobičku na delnico samo v svojem izkazu vseobsegajočega donosa. Podjetje ne predstavi takšnih informacij o čistem dobičku na delnico v konsolidiranih računovodskih izkazih.
Če podjetje predstavi postavke poslovnega izida v ločenem izkazu, kot je opisano v 10.A členu MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil spremenjen leta 2011), predstavi čisti dobiček na delnico samo v tem ločenem izkazu.
V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:
Protipopravek (protirazvodenitev) je povečanje čistega dobička na delnico ali zmanjšanje čiste izgube na delnico, ki je posledica predpostavke, da se zamenljivi instrumenti zamenjajo, opcije ali nakupni boni uveljavijo, ali da se po izpolnitvi določenih pogojev izdajo navadne delnice.
Sporazum o pogojni izdaji delnic je sporazum o izdaji delnic, ki je odvisen od izpolnitve določenih pogojev.
Pogojno izdajljive navadne delnice so navadne delnice, ki se lahko izdajo za majhen znesek denarja ali drugega nadomestila ali brezplačno, če so izpolnjeni določeni pogoji iz sporazuma o pogojni izdaji delnic.
Popravek (razvodenitev) je zmanjšanje čistega dobička na delnico ali povečanje čiste izgube na delnico, ki je posledica predpostavke, da se zamenljivi instrumenti zamenjajo, opcije ali nakupni boni izvršijo ali da se po izpolnitvi določenih pogojev izdajo navadne delnice.
Opcije, nakupni boni in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti, ki dajejo imetniku pravico do nakupa navadnih delnic.
Navadna delnica je kapitalski instrument, ki je podrejen vsem drugim razredom kapitalskih instrumentov.
Potencialna navadna delnica je finančni instrument ali druga pogodba, ki lahko da imetniku pravico do navadnih delnic.
Prodajne opcije za navadne delnice so pogodbe, ki dajejo imetniku za določeno obdobje pravico do prodaje navadnih delnic po določeni ceni.
Navadne delnice so udeležene v dobičku obravnavanega obdobja šele za drugimi vrstami delnic, na primer za prednostnimi delnicami. Podjetje ima lahko več kot en razred navadnih delnic. Navadne delnice istega razreda vsebujejo enake pravice do prejemanja dividend.
Potencialne navadne delnice so na primer:
(a)
finančne obveznosti ali kapitalski instrumenti, tudi prednostne delnice, ki jih je mogoče zamenjati za navadne delnice;
(b)
opcije in nakupni boni;
(c)
delnice, ki bi bile izdane ob izpolnitvi pogojev, ki izhajajo iz pogodbenih sporazumov, kot je nakup podjetja ali drugih sredstev.
Izrazi, opredeljeni v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, se v tem standardu uporabljajo v pomenu, določenem v 11. členu MRS 32, razen če je navedeno drugače. MRS 32 opredeljuje finančni instrument, finančno sredstvo, finančno obveznost in kapitalski instrument ter daje napotke za uporabo teh opredelitev. MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti opredeljuje pošteno vrednost in določa zahteve za uporabo te opredelitve.
Osnovni čisti dobiček na delnico
Podjetje izračuna zneske osnovnega čistega dobička na delnico za poslovni izid, ki se pripiše imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja, in, če je predstavljen, za poslovni izid iz ohranjenega poslovanja, ki se pripiše tem imetnikom delnic.
Osnovni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se poslovni izid, ki se pripiše imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja (števec), deli s tehtanim povprečjem števila navadnih delnic v obtoku (imenovalec) v obdobju.
Cilj informacije o osnovnem čistem dobičku na delnico je prikazati, v kolikšni meri je vsaka navadna delnica obvladujočega podjetja udeležena v uspešnosti podjetja v obdobju poročanja.
Pri izračunavanju osnovnega čistega dobička na delnico morajo biti zneski, ki se pripišejo imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja glede:
(a)
poslovnega izida iz ohranjenega poslovanja, ki se pripiše obvladujočemu podjetju, in
(b)
poslovnega izida, ki se pripiše obvladujočemu podjetju,
zneski iz točk (a) in (b), prilagojeni za zneske prednostnih dividend po obdavčitvi, razlike, ki se pojavijo pri poravnavi prednostnih delnic, in druge podobne učinke prednostnih delnic, ki se razvrstijo kot lastniški kapital.
Vse postavke prihodkov in odhodkov, ki se pripišejo imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja in so pripoznane v obdobju, tudi odhodki za davek in prednostne dividende, ki so razvrščene kot obveznosti, se vključijo v ugotavljanje poslovnega izida za obdobje, ki se pripiše imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja (glej MRS 1).
Znesek prednostnih dividend po obdavčitvi, ki se odšteje od poslovnega izida, je:
(a)
znesek vseh prednostnih dividend, po obdavčitvi, za nekumulativne prednostne delnice, ki jih podjetje prizna v zvezi z obdobjem, in
(b)
znesek prednostnih dividend, po obdavčitvi, za kumulativne prednostne delnice, ki se zahtevajo v obdobju, ne glede na to, ali podjetje prizna dividende ali ne. Znesek prednostnih dividend za obdobje ne vključuje zneska nobenih prednostnih dividend za kumulativne prednostne delnice, ki se izplačajo ali priznajo v tekočem obdobju glede na prejšnja obdobja.
Prednostne delnice, ki dajejo nizko začetno dividendo kot nadomestilo podjetju za prodajo prednostnih delnic s popustom ali dividendo nad tržno vrednostjo v poznejših obdobjih kot nadomestilo naložbenikom za nakup prednostnih delnic s pribitkom (tj. nad nominalno vrednostjo), se včasih imenujejo prednostne delnice z naraščajočo stopnjo donosa. Vsak popust ali pribitek ob prvotnih izdajah prednostnih delnic z naraščajočo stopnjo donosa se amortizira v preneseni čisti poslovni izid z uporabo metode efektivnih obresti in obravnava kot prednostna dividenda za namene izračuna čistega dobička na delnico.
Prednostne delnice je mogoče odkupiti na podlagi ponudbe delničarjem s strani podjetja. Presežek poštene vrednosti nadomestil, plačanih prednostnim delničarjem, nad knjigovodsko vrednostjo prednostnih delnic predstavlja donos imetnikov prednostnih delnic in strošek za preneseni čisti poslovni izid podjetja. Ta znesek se odšteje pri izračunu poslovnega izida, ki se pripiše imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja.
Podjetje lahko spodbudi zgodnjo zamenjavo zamenljivih prednostnih delnic z ugodnimi spremembami prvotnih pogojev zamenjave ali plačilom dodatnega nadomestila. Presežek poštene vrednosti navadnih delnic ali drugih plačanih nadomestil nad pošteno vrednostjo navadnih delnic, izdajljivih po prvotnih pogojih zamenjave, je donos prednostnih delničarjev in se odšteje pri izračunu poslovnega izida, ki se pripiše imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja.
Vsak presežek knjigovodske vrednosti prednostnih delnic nad pošteno vrednostjo nadomestil, plačanih za njihovo poravnavo, se prišteje pri izračunu poslovnega izida, ki se pripiše imetnikom navadnega kapitala obvladujočega podjetja.
Pri izračunu osnovnega čistega dobička na delnico je število navadnih delnic tehtano povprečje števila navadnih delnic v obtoku.
Uporaba tehtanega povprečja števila navadnih delnic v obtoku v obdobju odraža, da se je znesek delniškega kapitala v obdobju morda spreminjal zaradi večjega ali manjšega števila delnic, ki so bile v obtoku v danem trenutku. Tehtano povprečje števila navadnih delnic v obtoku v obdobju je število navadnih delnic v obtoku na začetku obdobja, popravljeno za število navadnih delnic, ki jih podjetje odkupi ali izda v obdobju, in pomnoženo s faktorjem časovnega tehtanja. Faktor časovnega tehtanja je število dni, ko so delnice v obtoku, kot delež skupnega števila dni v obdobju; v številnih okoliščinah zadošča uporaba razumnega približka tehtanega povprečja.
Delnice se običajno vključijo v tehtano povprečje števila delnic od dneva, ko zapade v plačilo nadomestilo zanje (običajno je to datum njihove izdaje), na primer:
(a)
navadne delnice, izdane v zameno za denar, se vključijo takrat, ko nastopi podlaga za terjatev iz naslova njihovega vplačila v denarju;
(b)
navadne delnice, izdane ob prostovoljnem reinvestiranju dividend za navadne ali prednostne delnice, se vključijo ob reinvestiranju dividend;
(c)
navadne delnice, izdane zaradi zamenjave dolžniškega instrumenta za navadne delnice, se vključijo z dnem, ko se nehajo obračunavati obresti;
(d)
navadne delnice, izdane namesto obresti ali glavnice za druge finančne instrumente, se vključijo z dnem, ko se nehajo obračunavati obresti;
(e)
navadne delnice, izdane v zameno za poravnavo obveznosti podjetja, se vključijo z dnem poravnave;
(f)
navadne delnice, izdane kot nadomestilo za pridobitev sredstva, ki ni v obliki denarja, se vključijo na datum, ko se pripozna pridobitev, in
(g)
navadne delnice, izdane v zameno za opravljanje storitev podjetju, se vključijo takrat, ko so storitve opravljene.
Čas vključitve navadnih delnic določajo določbe in pogoji, ki so povezani z njihovo izdajo. Ustrezno je treba upoštevati vsebino vsake pogodbe, ki je povezana z izdajo.
Navadne delnice, izdane kot del nadomestila, prenesenega v poslovni združitvi, se vključijo v tehtano povprečje števila delnic na datum prevzema. To je posledica dejstva, da prevzemnik dobičke in izgube prevzetega podjetja na datum prevzema vključi v svoj izkaz vseobsegajočega donosa.
Navadne delnice, ki jih bo podjetje izdalo ob zamenjavi obvezno zamenljivega instrumenta, se vključijo v izračun osnovnega čistega dobička na delnico z datumom sklenitve pogodbe.
Pogojno izdajljive delnice se obravnavajo kot v obtoku in se vključijo v izračun osnovnega čistega dobička na delnico šele od datuma izpolnitve vseh potrebnih pogojev (tj. dogodki so se zgodili). Delnice, ki so izdajljive izključno po preteku časa, niso pogojno izdajljive delnice, ker je pretek časa gotovost. Navadne delnice v obtoku, ki jih je pod določenimi pogoji treba vrniti (torej so predmet odpoklica), se ne obravnavajo kot v obtoku in se ne vključijo v izračun osnovnega čistega dobička na delnico vse do datuma, ko niso več predmet vpoklica.
Tehtano povprečje števila navadnih delnic v obtoku v obdobju in v vseh predstavljenih obdobjih se prilagodi za dogodke, z izjemo zamenjav potencialnih navadnih delnic, ki spremenijo število navadnih delnic v obtoku, ne da bi se ustrezno spremenili viri.
Navadne delnice je dovoljeno izdati ali zmanjšati število navadnih delnic v obtoku, ne da bi se ustrezno spremenili viri. Taki primeri so:
(a)
izdaja brezplačnih delnic obstoječim delničarjem (včasih imenovana dividenda v obliki delnic);
(b)
element nagrade v morebitnih drugih izdajah, na primer element nagrade pri izdaji nakupnih pravic obstoječim delničarjem;
(d)
združitev delnic (konsolidacija delnic).
Pri izdaji brezplačnih delnic se delnice izdajo obstoječim delničarjem na podlagi prenosa rezerv in/ali dobičkov v delniški kapital (capitalisation issue) ali namesto dividend (bonus issue), in sicer brez dodatnega nadomestila. Zaradi tega se število navadnih delnic v obtoku poveča, ne da bi se povečali viri podjetja. Število navadnih delnic v obtoku pred tem dogodkom se prilagodi za sorazmerno spremembo števila navadnih delnic v obtoku, kot da bi do dogodka prišlo na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja. Na primer, pri izdaji delnic namesto dividend po načelu dve za eno se število delnic v obtoku pred to izdajo pomnoži s tri, da se dobi novo skupno število navadnih delnic, ali z dve, da se dobi število dodatnih navadnih delnic.
Konsolidacija navadnih delnic na splošno zmanjša število navadnih delnic v obtoku, ne da bi se ustrezno zmanjšali viri. Kadar pa je splošni učinek ponovnega nakupa delnic po pošteni vrednosti, je zmanjšanje števila navadnih delnic v obtoku rezultat ustreznega zmanjšanja virov. Primer je konsolidacija delnic v kombinaciji s posebno dividendo. Tehtano povprečje števila navadnih delnic v obtoku v obdobju, v katerem pride do kombinirane transakcije, se prilagodi za zmanjšanje števila navadnih delnic od datuma, ko je pripoznana posebna dividenda.
Popravljeni čisti dobiček na delnico