TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi:

"III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati denarno povračilo zaradi sodne razveze delovnega razmerja v višini 6.860,43 EUR bruto, od tega zneska odvesti davke in prispevke in tožeči stranki izplačati neto znesek, v roku 8 dni. V presežku za znesek 6.860,43 EUR bruto pa se tožbeni zahtevek zavrne."

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve iz 118. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje priznanega trajanja delovnega razmerja s sodbo sodišča. Dejstvo, da sta pravdni stranki s pogodbo o zaposlitvi z dne 20. 5. 2020 vzpostavili delovno razmerje in ga tudi izvrševali, pri tem ne igra nobene vloge, saj je ta vzpostavitev delovnega razmerja temeljila na pravnomočni sodbi sodišča v prvotnem sojenju. Čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze se upošteva v okviru kriterija "pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja", in sicer kot protiutež prvim trem kriterijem iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - daljše kot je to obdobje oziroma več pravic, kot je delavec uveljavil, manjše je povračilo in obratno.

Ob upoštevanju trajanja zaposlitve tožnice pri toženi stranki (tri leta), dobrih zaposlitvenih možnosti tožnice in okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ter upoštevaje priznane pravice do prenehanja pogodbe o zaposlitvi za obdobje več kot treh let, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo 6.860,43 EUR (tri plače).