TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Motenje posesti mora biti protipravno in posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ). Ravnanje skladno s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo temelji na zakonu ter predstavlja zakonito, dovoljeno ravnanje.

Za presojo protipravnosti toženkinega ravnanja ni bistveno, če objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti navedenih sodnih odločb zajemajo tožnike, temveč da je bila toženka stranka postopka in nosilka materialnih upravičenj v izreku izdanih sodnih odločb ter je njeno ravnanje temeljilo na izvršitvi sodbe in sklepa o izvršbi.

Iz tožbenega zahtevka in trditev izhaja, da tožniki kot motilno dejanje označujejo celotno postavitev betonske ograje, ki jim preprečuje parkiranje. Postavitev ograje preko dovoljenih mer so tožniki omenjali le v povezavi z ugovorom toženke, da je ravnala skladno s sodno odločbo, pri čemer so trdili, da je presegla dovoljene mere, kar ne pomeni ravnanja skladno s sodno odločbo. Niso pa trdili, da prekoračitev dovoljenih mer predstavlja motilno dejanje. Protipravnost ravnanja toženke se presoja zgolj v luči zatrjevanega motilnega dejanja, tj. postavitve betonske ograje. Za tožnike je motilno dejanje predstavljala postavljena ograja in v tem delu toženka ni ravnala protipravno, saj ji je postavitev betonske ograje dovoljevala pravnomočna in izvršljiva sodna odločba.

Z delno odstranitvijo ograje se ne bi vzpostavilo prejšnje posestno stanje, kot ga želijo tožniki, in tudi ne bi bil dosežen namen vložene tožbe, ki je v odstranitvi ograje in omogočanju parkiranja.