Odlok o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena

91. Odlok o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

O D L O K
o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena

Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine: Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840), Vrba na Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839) in Vrba na Gorenjskem – Vaška lipa (EŠD 18489).

Enote iz prejšnjega odstavka imajo za Republiko Slovenijo izjemen kulturni pomen in posebno kulturno vrednost, ker so izrazit dosežek ustvarjalnosti, zgodovinske in simbolne pričevalnosti ter pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije.

Enote imajo poseben družbeni pomen, ki je arheološki, arhitekturni, etnološki, naselbinski, umetnostni, vrtnoarhitekturni in zgodovinski.

Enote so varovane z namenom celostnega ohranjanja kulturne, zgodovinske in simbolne vloge vseh treh enot dediščine, njihovega pomena znotraj grajenih struktur z vso ohranjeno materialno in nematerialno substanco. Razglasitev omogoča boljšo posamezno in celostno prepoznavnost ter spodbuja spomeniškovarstveno in znanstvenoraziskovalno delo ter primerno rabo spomenikov.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

rojstna hiša Franceta Prešerna (1800–1849) je simbolni in zgodovinski prostor rojstva in otroštva pesnika Franceta Prešerna, avtorja Poezij in slovenske himne. Objekt je vrhkletna gorenjska domačija, materializirana priča načina življenja v 19. stoletju. Hiša je muzej, prostor spominjanja in čaščenja pesnika v kritičnih letih tik pred drugo svetovno vojno in med njo. Spominska hiša je bila prva tovrstna institucija v Sloveniji, ki ohranja muzejsko namembnost do danes,

cerkev sv. Marka je simbolno povezana s prostorom rojstva in otroštva Franceta Prešerna ter z njegovim iskanjem idealnega prostora in načina bivanja, posebej opevanega v Sonetih nesreče. Cerkev je tipična gorenjska srednjeveška enoladijska podružnica s kakovostno opremo in poslikavami ter z izjemno ohranjenimi krajinskimi elementi na dvignjenem robu ježe pod Karavankami. Sakralni objekt z zvonikom je osnovna dominanta in označevalec vasi,

vaška (srenjska) lipa je edino starejše, simbolno slovansko drevo, ki je na Gorenjskem in v Sloveniji ohranjeno skupaj s srenjskimi kamni na originalni lokaciji vaškega središča, križišča poti in odločanja šestnajstih vaških veljakov, posestnikov,

enote dediščine so posamezno in skupaj izjemna celota, ki znotraj vasi Vrba in vplivnega območja simbolno označujejo prostor življenja pesnika Franceta Prešerna in njegovih sonarodnjakov ter pesnikov in pisateljev, ki so mu sledili. Zgradba je tudi rojstna hiša ljubljanskega nadškofa Antona Vovka. Objekti so nezamenljiv del identitete narodnega razvoja.

Spomeniki obsegajo naslednje nepremičnine:

Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840): stavbo št. 515 in parceli št. 663/1 in 679, vse k. o. Zabreznica,

Vrba na Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839): stavbo št. 537 in parceli št. 682 in 683, vse k. o. Zabreznica,

Vrba na Gorenjskem – Vaška lipa (EŠD 18489): parcelo št. 1143/4 (osrednji del parcele od parcele št. 659 na vzhodu do parcele št. 635/1 na zahodu, obe k. o. Zabreznica), k. o. Zabreznica.

Vplivno območje spomenikov obsega parcele št. 1716 (zahodni in osrednji del parcele do parcele št. 422, k. o. Doslovče), 386, 387 (južni del parcele do parcele št. 389, k. o. Doslovče), 390, 391, 393 (južni del parcele do parcel št. 389 in 395, obe k. o. Doslovče), 408/1, 408/2, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 416, 417, 418, 419, 420, 421, 424 (zahodni del parcele do parcele št. 422, k. o. Doslovče), vse k. o. Doslovče; parcele št. 1139/4, 1140/2, 1140/3, 1141, 1142, 1143/4 (del parcele brez osrednjega dela z vaško lipo), 1143/2, 1143/3, 1143/5, 1143/6, 1144 (vzhodni del parcele do severnega vogala parcele št. 629, k. o. Zabreznica), 1145 (južni del parcele do severnega vogala parcele št. 638, k. o. Zabreznica), 1147/1 (južni in osrednji del parcele do parcele št. 1146, k. o. Zabreznica), 1165, 1166, 582, 583, 584, 585, 586, 587, 588, 589, 590, 591/1, 591/2, 591/3, 592/1, 592/2, 593, 594, 595, 596/1, 596/2, 596/3, 596/4, 597, 598, 599/1, 599/2, 599/3, 599/4, 599/5, 600/1, 600/2, 601, 602/1, 602/2, 602/3, 602/4, 604, 605/1, 605/2, 606/1, 606/2, 606/3, 606/4, 607, 608, 609, 610/1, 611/3, 613/1, 613/2, 614, 615/1, 615/2, 616, 617/1 (južni del parcele do stavbe), 620, 629, 630/3, 632/2, 633, 634, 635/1, 635/2, 636, 637/1, 637/2, 638, 639, 640, 641/1, 641/2, 641/3, 641/4, 641/5, 641/6, 641/7, 641/8, 641/9, 642, 643/1, 643/2, 644, 645, 646/2, 649/2, 650, 651, 652, 653, 654/2, 656/2, 656/4, 656/5, 658/1, 658/2, 659, 660/1, 660/2, 661/1, 661/2, 662, 663/2, 664/1, 664/2, 665/2, 666/1, 667/1, 667/2, 667/3, 668/2, 670/2, 671/2, 672/1, 672/2, 673/1, 673/2, 674, 675/2, 676/2, 677/2, 678/1, 678/2, 678/3, 680, 681, 684, 685, 686, 687/1, 687/2, 688, 689, 690,691, 692, 693, 694, 695, 696, 697, 720, 721, 722, 723, 724, 725, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732, 734, 735 (severozahodni del parcele do parcele št. 717, k. o. Zabreznica), 736/1, 736/2, 736/3, 736/4, 736/5, 737/1, 737/2, 738, 739, 740 (severozahodni del parcele do parcele št. 717, k. o. Zabreznica), 741, 742 (severozahodni del parcele do parcele št. 743, k. o. Zabreznica), 768, 769/2, 770/2, 771/2, 776/2, 777, 778, 779/2, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 786, 787, 788, 789, 790, 791, 793/2, 794/2, 796/2, 797/2, 798/2, 800/2, 800/3 in 801/2, vse k. o. Zabreznica.

Meje spomenikov in njihovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 16. februarja 2004, Uradni list RS, št. 19/04, datoteka z dne 10. januarja 2011; izvorno merilo 1 : 2880) in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Varovane sestavine spomenikov so:

Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840):

stavba v celoti z vsemi gabariti, tlorisi in temeljnimi značilnostmi, gradbenimi detajli in materiali,

namembnost objekta,

spominski plošči na vhodnem pročelju,

notranja ureditev veže s črno kuhinjo, hiše (izbe) in kamre,

vsa stavbna oprema in pohištvo v varovanih prostorih,

neposredna okolica domačije,

strešna kritina je lahko obstoječi bobrovec ali primarne lesene skodle; na strehi je mogoče namestiti primerne snegolove;

Vrba na Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839):

cerkev v celoti, zunanjost z lopo in zvonikom ter skodlasta streha,

namembnost objekta,

notranja ureditev z oltarji (glavni in stranska),

prezentacija stare apside v cerkvi in stenskih poslikav,

leseni, rekonstruiran strop v ladji,

spominsko poprsje nadškofa Antona Vovka (E. Guštin, 1993),

neposredna okolica cerkve z zatravljeno brežino;