TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 661/2002 z dne 30. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 128/2000 z dne 19. 3. 2002, z odločbo Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj št. 032-00-373/98-5 z dne 25. 11. 1999 in s sklepom Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote Celje, Izpostave Slovenske Konjice, št. 33300/0231/95 z dne 31. 3. 1999 se ne sprejme.

Navedbe pritožnika, da je Vrhovno sodišče napačno razumelo in razlagalo drugi odstavek 279. člena Zakona o splašenem upravnem postopku in, da upravni organ ni po uradni dolžnosti ugotovil, ali obstajajo kakšne okoliščine, ki izvršljivost odločbe izključujejo, po vsebini pomenijo ugovor zmotne uporabe prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. S tem pa ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je sklep o dovolitvi izvršbe zakonit, čeprav je bil izvršbe izdan tri leta po izdaji odločbe, ki se izvršuje z navedenim sklepom. Pojasnilo je, da je rok za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, določen v drugem odstavku 278. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, instrukcijski rok. Iz teoretičnih stališč pravnih strokovnjakov izhaja, da so roki, ki veljajo za organ ali uradno osebo instrukcijski roki. Zato izpodbijani sodbi ni mogoče očitati neobrazloženosti. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja s stališčem Vrhovnega sodišča pa kršitve te ustavne pravice ne izkazuje