Nalaganje dokumenta...
Zakon o gozdovih
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 16-135/1974, stran 0 DATUM OBJAVE: 26.4.1974
SRS 16-135/1974
135. Zakon o gozdovih
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o gozdovih
o razglasitvi zakona o gozdovih
Razglaša se zakon o gozdovih, ki ga je sprejela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 17. aprila 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 17. aprila 1974.
Št. 320-14/74
Ljubljana, dne 17. aprila 1974.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
ZAKON
O GOZDOVIH
O GOZDOVIH
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Gozdovi so zaradi svojih splošnih koristnih funkcij dobrina splošnega pomena in so pod posebnim s tem zakonom določenim varstvom. S tem zakonom se zagotavlja uresničevanje splošnih in skupnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi, določajo osnove izkoriščanja gozdov, ukrepi za trajnost gozdov in donosov ter merila, na podlagi katerih se gozdovi razglašajo za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom.
(2)
Dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in gojitev gozdov ter krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij, so dejavnosti posebnega družbenega pomena. Za splošne koristne funkcije gozdov se po tem zakonu štejejo funkcije, ki jih imajo gozdovi iz varovalnega, hidrološkega, kimatološkega, higiensko- zdravstvenega, turistično-rekreativnega, družbeno-gospodarskega, poučnega, raziskovalnega in ljudsko-obrambnega vidika.
(3)
Lastninska pravica na gozdovih se lahko uresničuje samo v mejah tega zakona.
2. člen
(1)
Za gozd se po tem zakonu šteje zemljišče, ki je poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ne glede na to kot kaj je vpisano v zemljiškem katastru, z gozdnim drevjem neporaslo zemljišče, če je vpisano v zemljiški kataster kot gozd, ter kmetijska zemljišča, ki so z občinskim prostorskim planom oziroma z urbanističnim programom občine določena za gozd po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za gozd ne štejejo skupine gozdnega drevja na površini do petih arov ter drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja. Zanje veljajo samo tiste določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, kjer je to izrecno navedeno.
3. člen
(1)
Z gozdovi je treba gospodariti tako, da se zagotavlja njihova trajnost, najugodnejši pogoji za trajno naraščanje prirastka in donosa, optimalno izkoriščanje gozdov, ohranitev in krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij ter zagotavlja druge splošne interese.
(2)
Za uresničevanje namenov iz prejšnjega odstavka se oblikujejo gozdnogospodarska območja.
4. člen
(1)
Gospodarjenje z gozdovi glede varstva in gojenja gozdov, gozdnega semenarstva in drevesničarstva, urejanja gozdov in odkazovanja gozdnega drevja za posek se po tem zakonu šteje za dejavnosti posebnega družbenega pomena.
(2)
Za razvoj dejavnosti iz prejšnjega odstavka skrbijo samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnogospodarske organizacije, občine in SR Slovenija v mejah svojih pravic in dolžnosti ter tega zakona.
5. člen
(1)
Za gospodarjenje z gozdovi glede izkoriščanja njihovih gospodarskih zmogljivosti se po tem zakonu štejejo zlasti:
-
proizvodnja gozdnih sortimentov in izkoriščanje drugih gozdnih proizvodov,
-
gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic in drugih objektov, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi,
-
dajanje gozdnih sortimentov in drugih gozdnih proizvodov v promet.
(2)
V smislu prejšnjega odstavka gospodarijo z gozdovi delavci v združenem delu s področja gozdarstva in združeni kmetje lastniki gozdov.
(3)
Delavci v združenem delu s področja gozdarstva in združeni kmetje lastniki gozdov izvajajo tudi naloge gospodarjenja z gozdovi v smislu prejšnjega člena tega zakona.
6. člen
Za gospodarjenje z gozdovi po prvem odstavku 4. člena tega zakona se delavci in kmetje, ki opravljajo gozdarsko dejavnost, delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela s področja primarne mehanične in kemične predelave lesa, ki so zainteresirane na razvoju lesno-surovinskega zaledja ter delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih in drugih, na gozdovih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja, združujejo v samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo.
7. člen
S tem, da v samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo delovni ljudje neposredno ali po svojih temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih organizacijah ter skupnostih uresničujejo skupen in splošen interes glede ohranitve in gojitve gozdov ter krepitve njihovih splošnih koristnih funkcij, ne morejo pridobiti nikakršnih pravic do prirastka lesa in delitve lesne surovine; gozdni sortimenti se lahko prodajajo le po tržnih pogojih v skladu z načeli enotnega jugoslovanskega trga.
8. člen
Kadar se s sovlaganjem temeljnih organizacij združenega dela uporabnikov lesa in gozdnogospodarskih organizacij povečuje proizvodnja gozdnih sortimenotv, si temeljne organizacije združenega dela uporabnikov lesa lahko s pogodbo zagotovijo v tako povečani proizvodnji delež pri dobavah lesne surovine. Delež pri dobavah lesne surovine je sorazmeren deležu njihovih sredstev v skupni naložbi.
9. člen
(1)
V posameznem gozdnogospodarskem območju gospodarijo z gozdovi v mejah svojih pravic in dolžnosti po tem zakonu delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in kmetje v obratih za kooperacijo, združeni v eni gozdnogospodarski organizaciji združenega dela ter delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo tega območja.
(2)
Gospodarjenje z gozdovi je skupno za gozdove v družbeni lastnini in za gozdove, na katerih je lastninska pravica, po posameznih gozdnogospodarskih območjih in v okviru ene gozdnogospodarske organizacije združenega dela.
(3)
Temeljna organizacija združenega dela oziroma obrat za kooperacijo se ne moreta izločiti iz sestava gozdnogospodarske organizacije, razen v primeru, če se spremeni gozdnogospodarsko območje.
(4)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini tudi delavci v organizacijah združenega dela, ki niso gozdnogospodarske organizacije, če so s temi gozdovi upravljali do 25. marca 1965. Delavci v teh organizacijah gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini tako kot delavci v gozdnogospodarskih organizacijah.
10. člen
(1)
Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti. Z njimi se zagotavlja tudi uresničevanje splošnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi in določajo obveznosti gozdnogospodarske organizacije pri tem gospodarjenju. Ti načrti morajo biti sestavljeni za vse gozdove, razen za gozdove s posebnim vojaškim namenom. Sestavljajo se za dobo desetih let, izjemoma pa tudi za eno leto.
(2)
Gozdnogospodarski načrti so: gozdnogospodarski načrti območij, gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot gozdnogospodarskega območja ter letni gozdnogospodarski načrti.
(3)
Gozdnogospodarski načrti so obvezni za gozdnogospodarske organizacije.
11. člen
(1)
Zaradi različnih naravnih pogojev za gozdno proizvodnjo, stanja gozdov in gospodarskih pogojev za trajno razvijanje in krepitev gospodarskih in splošnih koristnih funkcij gozdov se ne glede na lastništvo oblikujejo gozdnogospodarska območja v takšno regionalno in gozdnogospodarsko celoto, v okviru katere se za vse gozdove zagotavlja zlasti:
-
trajnost gozdov in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov,
-
enostavna biološka reprodukcija gozdov po enotnih vidikih in ustvarjanje potrebnih sredstev za reprodukcijo,
-
programiranje gozdnih prometnic ter oblikovanje in usmerjanje sredstev za načrtno in usklajeno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami.
(2)
Gozdnogospodarska območja določa in spreminja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, potem ko dobi mnenja zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo, občinskih skupščin in gozdnogospodarskih organizacij.
12. člen
(1)
V temeljnih organizacijah združenega dela se zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev ter stanja gozdov v družbeni lastnini v posameznih gozdnogospodarskih območjih in med njimi v SR Sloveniji ugotavlja posebej tisti del dohodka iz teh gozdov, ki je rezultat preseganja poprečnih naravnih in proizvodnih pogojev.
(2)
Del dohodka iz prejšnjega odstavka se ugotavlja tako, da se od prodajne cene gozdnih sortimentov odštejejo pri proizvodnji gozdnih sortimentov materialni stroški poslovanja, minimalna predpisana amortizacija osnovnih sredstev, pogodbene in zakonske obveznosti, sredstva za osebne dohodke, prispevek za biološka vlaganja ter poprečna akumulacija. Poprečna akumulacija se v posameznem letu določi na podlagi poprečne stopnje akumulacije družbenega gospodarstva SR Slovenije, ki je bila dosežena v preteklem letu.
(3)
V tistih temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev ter stanja gozdov doseženi celotni dohodek iz izkoriščanja gozdov ne zadošča za pokrivanje materialnih stroškov poslovanja, minimalne predpisane amortizacije osnovnih sredstev, pogodbenih in zakonskih obveznosti, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter prispevka za biološka vlaganja, imajo delavci na podlagi dela pravico do nadomestila v višini sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. To nadomestilo prispevajo druge temeljne organizacije združenega dela v sestavi gozdnogospodarske organizacije posameznega gozdnogospodarskega območja iz dela dohodka, ugotovljenega po prejšnjem odstavku.
(4)
Ugotovljeni del dohodka iz drugega odstavka se zbira pri gozdnogospodarskih organizacijah in se vodi knjigovodsko ločeno od drugih njihovih sredstev. Uporablja se za skladnejši razvoj gospodarjenja z gozdovi v družbeni lastnini posameznega gozdnogospodarskega območja na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in za nakup gozdov, del tega dohodka pa se uporablja za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo v gozdovih SR Slovenije.
(5)
Merila in kriterije za uporabo dela dohodka iz prejšnjih dveh odstavkov določijo s samoupravnimi sporazumi v skladu s tem zakonom delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gozdarstva.
13. člen
(1)
Za financiranje nalog iz prvega odstavka 4. člena tega zakona se v gozdnogospodarskih območjih plačuje prispevek za biološka vlaganja. Prispevek za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini in od gozdov na katerih je lastninska pravica, obračunavajo in vplačujejo temeljne organizacije združenega dela in obrati za kooperacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogospodarsko organizacijo.
(2)
Prispevek za biološka vlaganja se obračuna in plača od odkazanega in posekanega drevja, v nasprotju s tem zakonom posekanega ali pa kako drugače podrtega drevja v gozdovih. Prispevek za biološka vlaganja od gozdov, na katerih je lastninska pravica, se ne plača od drv za lastno uporabo in od tistega tehničnega lesa, ki je zaradi požara in naravnih nesreč potreben lastniku gozda za neposredno uporabo v njegovem gospodarstvu in gospodinjstvu.
(3)
Obseg prispevkov za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini in od gozdov, na katerih je lastninska pravica, mora znašati najmanj toliko, da je zagotovljena izvedba obveznih gozdnogojitvenih del, ki so določena v gozdnogospodarskih načrtih, in izvedba drugih nalog iz prvega odstavka 4. člena tega zakona. Del prispevka za biološka vlaganja od gozdov, na katerih je lastninska pravica, se uporablja za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo v gozdovih v SR Sloveniji.
(4)
Organ upravljanja obrata za kooperacijo lahko odloči, da se poleg oprostitev po drugem odstavku tega člena ta prispevek ne plača tudi od lesa za drugo določeno neposredno uporabo. Če se tak sklep sprejme, obseg celotnega prispevka za biološka vlaganja od gozdov, na katerih je lastninska pravica, ne sme biti manjši, kot je to določeno v prejšnjem odstavku.
(5)
Prispevke za biološka vlaganja od gozdov obračunavajo, zbirajo in vodijo organizacije knjigovodsko ločeno od drugih svojih sredstev in ločeno po sektorjih lastništva gozdov.
(6)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi merila za najnižji obseg prispevka za biološka vlaganja ter način obračunavanja, vplačevanja in podrobnejši namen uporabe sredstev tega prispevka.
14. člen
Ne glede na pravice in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, imajo lastniki gozda pravico:
a)
do lesa za neposredno uporabo v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu ter za potrebe domače lesne obrti (suha roba, obodarstvo) v okviru donosnih možnosti njihovega gozda. Ta les mora biti posebej označen. Označevanje opravi gozdnogospodarska organizacija;
b)
do dela prodajne cene posekanega lesa v njihovem gozdu, razen za les iz prejšnje točke. Ta del prodajne cene se določi tako, da se od prodajne cene gozdnih sortimentov odštejejo materialni stroški poslovanja, minimalna predpisana amortizacija osnovnih sredstev, pogodbene in zakonske obveznosti, sredstva za osebne dohodke ter prispevek za biološka vlaganja od gozdov, na katerih je lastninska pravica. Ta del prodajne cene posekanega lesa mora znašati najmanj toliko, kolikor predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije;
c)
do sodelovanja pri odkazovanju drevja za posek in pri drugih gozdnogospodarskih ukrepih v njihovem gozdu ter pri oblikovanju gozdnogospodarskega načrta, kolikor se nanaša na gospodarjenje z njihovim gozdom;
č)
do prednosti pri opravljanju gozdnogospodarskih del v njihovem gozdu in drugih storitev v zvezi s temi deli ob enakih pogojih.Za enake pogoje se šteje enaka kvaliteta in enako plačilo za enako delo. Za enako delo pripada lastniku gozda tolikšno plačilo kot znaša bruto osebni dohodek delavca v gozdnogospodarski organizaciji, in nadomestilo za vložena lastna delovna sredstva;
d)
da se melioracija njihovih gozdov zaradi osnovanja donosnejših gozdnih sestojev izvede po poprejšnjem dogovoru z gozdnogospodarsko organizacijo. Pravice do udeležbe na dohodku, pridobljenem z melioracijo, so sorazmerne z deležem vloženih sredstev in dela;
e)
pasti v svojem gozdu živino, grabiti steljo in mah ter izkoriščati druge gozdne proizvode, upoštevajoč pogoje tega zakona in sklepe samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo o načinih gospodarjenja z gozdovi;
f)
da so redno obveščeni o poslovanju gozdnogospodarske organizacije oziroma obrata za kooperacijo, zlasti še o strukturi stroškov in doseženem dohodku ter o poslovanju samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo.
15. člen
(1)
Uresničevanje posameznih pravic iz prejšnjega člena urejajo delavci in kmetje s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogospodarsko organizacijo in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
(2)
Na podlagi samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega odstavka sklepajo dogovore lastniki gozdov in temeljna organizacija združenega dela ali obrat za kooperacijo, oziroma gozdnogospodarska organizacija glede opravljanja gozdnogospodarskih del in drugih storitev v zvezi s temi deli v njihovih gozdovih (točka č) prejšnjega člena). Dogovor je pismen in se sklene s posameznim lastnikom gozda, lahko pa je skupen za več lastnikov gozdov. Skupen dogovor se lahko ugotovi tudi z zapisnikom, ki ga podpišejo prizadeti lastniki gozdov in gozdnogospodarska organizacija oziroma obrat za kooperacijo v njeni sestavi.
(3)
Sklenitev dogovora iz prejšnjega odstavka predlaga temeljna organizacija združenega dela ali obrat za kooperacijo oziroma gozdnogospodarska organizacija vsem prizadetim lastnikom gozdov zaradi izvršitve nalog, ki izhajajo iz gozdnogospodarskega načrta in so določene z letnim operativnim planom. Dogovor o izvršitvi predvidenih nalog mora vsebovati tudi določen rok, primeren naravi dela.
(4)
Če lastnik gozda ne sklene dogovora iz tega člena, oziroma ga sklene, pa ga ne izpolni v dogovorjenem roku, ne sme ovirati temeljne organizacije združenega dela ali obrata za kooperacijo oziroma gozdnogospodarske organizacije, da sama izvede naloge, ki izhajajo iz gozdnogospodarskega načrta oziroma letnega operativnega plana.
(5)
Gozdnogospodarska organizacija pošilja vsako leto ob zaključnem računu poročilo občinskim skupščinam o izvrševanju pravic iz prejšnjega člena, ki jih imajo lastniki gozdov, zlasti glede izvrševanja gozdnogospodarskih del.
(6)
Če lastnik gozda sodi, da je prikrajšan v svojih pravicah, se lahko pritoži na organ upravljanja v gozdnogospodarski organizaciji, ki je po njenem samoupravnem splošnem aktu za to pristojen. Če se z odločitvijo tega organa ne strinja, lahko vloži tožbo pri pristojnem sodišču.
16. člen
(1)
Gozdne lesne sortimente iz gozdov, na katerih je lastninska pravica, sme dajati v promet le temeljna organizacija združenega dela ali obrat za kooperacijo oziroma gozdnogospodarska organizacija.
(2)
Določba iz prejšnjega odstavka ne velja za les, ki ga lastnik gozda pridobi skladno z določbo točke a/14 člena tega zakona za neposredno uporabo.
II. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
1. Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo
17. člen
(1)
Zaradi zagotovitve posebnega družbenega interesa za ohranitev in gojitev gozdov, usklajevanja interesov med gozdnim, lesnim in drugim gospodarstvom ter usklajevanja teh gospodarskih interesov s splošnim družbenim interesom ohranitve in gojitve gozdov, ohranjevanja biološkega ravnotežja v gozdovih, urejanje vprašanj, ki so skupnega pomena za varovanje gozdov in drugih vprašanj skupnega pomena, se ustanovijo, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost za gozdarstvo) in samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo po posameznih gozdnogospodarskih območjih (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost).
(2)
Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo opravljajo svoje naloge samostojno v skladu s tem zakonom, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in statuti.
(3)
S samoupravnimi sporazumi o konstituiranju uredijo člani samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo zlasti: delovno področje, sestav, način delegiranja delegatov, njihovo število, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo, način odločanja in način reševanja spornih vprašanj. Samoupravni sporazum o konstituiranju skupnosti za gozdarstvo potrdi Skupščina SR Slovenije.
(4)
S statuti si samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo določijo svojo notranjo organizacijo.
18. člen
(1)
Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo upravljajo skupščine.
(2)
Skupščino območne skupnosti sestavljajo:
-
delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela s področja gozdarstva in delegati kmetov, združenih v obrate za kooperacijo, ki oblikujejo svoj zbor v skupščini,
-
delegati temeljnih organizacij združenega dela s področja primarne mehanične in kemične predelave lesa, krajevnih skupnosti in drugih, na gozdovih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja, ki oblikujejo svoj zbor v skupščini.
(3)
Skupščino skupnosti za gozdarstvo sestavljajo delegati območnih skupnosti in drugi delegati, ki se delegirajo v skladu s samoupravnimi sporazumi iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4)
Število delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo se mora določiti tako, da so v enakem sorazmerju upoštevani delegati obeh skupin po drugem odstavku tega člena. Število delegatov s področja gozdarstva se določi tako, da je polovica delegatov iz vrst delavcev in polovica iz vrst kmetov.
(5)
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo sprejemajo odločitve tako, da o predlogih glasujejo delegati posameznih zborov. Predlog je sprejet, če ga sprejme večina delegatov v vsakem zboru, razen če s samoupravnim sporazumom o konstituiranju ali s statutom samoupravne skupnosti ni določena drugačna večina.
(6)
Če na način, določen v prejšnjem odstavku, ne pride do sprejetja predloga, se začne usklajevalni postopek. Način usklajevalnega postopka določa samoupravni sporazum o konstituiranju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo.
19. člen
(1)
Območna skupnost opravlja samostojno zlasti naslednje naloge:
-
daje soglasje k gozdnogospodarskim načrtom in skrbi za njihovo izvajanje glede nalog iz prvega odstavka 4. člena tega zakona;
-
potrjuje letne operativne plane gozdnogospodarske organizacije in spremlja njihovo izvajanje; v zvezi s tem daje soglasje k oblikovanju in uporabi prispevkov za biološka vlaganja ter dela dohodka od gozdov v družbeni lastnini iz 12. člena tega zakona;
-
daje pobude in predloge za razglasitev gozdov za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom;
-
odbira površine gozdov, na katerih se lahko opusti odkazovanje po četrtem odstavku 40. člena tega zakona;
-
sodeluje in odloča v mejah svoje pristojnosti glede posegov v gozdove, ki so pomembni z vidika varstva okolja;
-
usmerja razvoj gozdarstva v gozdnogospodarskem območju, upoštevajoč pri tem splošen razvoj potreb po lesu, razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, pomen in vlogo gozdov pri oblikovanju kulturne krajine, pri ustvarjanju naravnega ravnovesja v prostoru in pomen gozdov za lovstvo, turizem, rekreacijo in podobno.
(2)
Strokovne in administrativno-tehnične naloge za območne skupnosti opravlja gozdnogospodarska organizacija posameznega gozdnogospodarskega območja.
20. člen
(1)
Območna skupnost na Kraškem gozdnogospodarskem območju mora poleg nalog iz prejšnjega člena še posebej skrbeti:
-
za varstvo gozdov pred požari,
-
za obnovo, gojenje in vzdrževanje gozdov ter
-
za pogozdovanje in melioracijo gozdov.
(2)
Strokovne in administrativno-tehnične naloge za območno skupnost na Kraškem gozdnogospodarskem območju opravlja zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa.
(3)
Za izvajanje nalog iz prvih dveh alinei prvega odstavka tega člena zagotavljajo sredstva območna skupnost na Kraškem gozdnogospodarskem območju in Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa iz svojih sredstev, občinske skupščine s tega območja in SR Slovenija pa iz svojih proračunov, v skladu s posebnim zakonom. Za izvajanje nalog iz tretje alinee prvega odstavka tega člena zagotavlja del sredstev skupnost za gozdarstvo.
21. člen
(1)
Skupnost za gozdarstvo opravlja samostojno zlasti naslednje naloge:
-
usmerja gospodarjenje z gozdovi v SR Sloveniji,
-
sodeluje pri izdelavi prostorskih planov SR Slovenije in družbenih planov razvoja SR Slovenije za področje gozdarstva,
-
daje soglasja k gozdnogospodarskim načrtom območij,
-
upravlja s sredstvi, namenjenimi za razširjeno gozdno reprodukcijo in skrbi za izvrševanje nalog s tega področja, ki se financirajo iz teh sredstev, v skladu s svojim programom dela,
-
daje pobude in mnenja pristojnim organom za razglasitev gozdov za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom,
-
skrbi za pogozdovanje in melioracijo Krasa,
-
obravnava utemeljenost novih gradenj ali razširitev obstoječih kapacitet za predelavo lesa, ki zahtevajo uporabo surovine iz gozdov v SR Sloveniji ter daje mnenje in predloge o usklajenosti teh investicij z lesnosurovinskim zaledjem.
(2)
Mnenje iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je obvezni sestavni del tehnične dokumentacije za predvideno gradnjo.
22. člen
Skupnost za gozdarstvo usmerja gospodarjenje z gozdovi tako, da sprejema odločitve o ukrepih za uskladitev ustrezne in smotrne intenzitete izkoriščanja ter gojitve gozdov po posameznih gozdnogospodarskih območjih z družbenim planom razvoja SR Slovenije za področje gozdarstva. Odločitve o teh ukrepih se nanašajo zlasti na določitev ciljev gospodarjenja z gozdovi, obsega in dinamike posekov lesa, gozdnogojitvenih del in drugih vlaganj v gozdove. Gozdnogospodarske organizacije združenega dela upoštevajo te odločitve v gozdnogospodarskih načrtih območij.
23. člen