ZOEE – Zakon o oskrbi z električno energijo...

3349. Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE)

Razglašam Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. oktobra 2021.

Št. 003-02-3/2021-244

Ljubljana, dne 28. oktobra 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O OSKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO (ZOEE)

I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

1. oddelek: Uvodne določbe

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa pravila delovanja trga z električno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave električne energije, pravice in varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije in trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo ter ureja ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo.

2. člen

(prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)

(1)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 125; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/944/EU).

(2)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša tudi prvi pododstavek 5. odstavka 15. člena in Priloga XII k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 82), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2019/944/EU (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU).

(3)

Ta zakon ureja način izvajanja:

-

Uredbe (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/941/EU);

-

Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU);

-

Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU).

3. člen

(namen zakona)

Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z električno energijo ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja ter vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge električne energije.

4. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»ACER« je Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, kot je urejena v Uredbi (EU) 2019/942 z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 22);

2.

»agencija« je Agencija za energijo, ki je v skladu z zakonom ustanovljena kot nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo;

3.

»agregator« pomeni udeleženca na trgu, ki je dejaven na področju agregiranja;

4.

»agregiranje« pomeni dejavnost, ki jo opravlja fizična ali pravna oseba, ki povezuje odjem ali proizvodnjo električne energije več uporabnikov sistema, z namenom prodaje, nakupa ali dražbe na katerem koli trgu električne energije;

5.

»aktivni odjemalec« pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj, ki porablja ali shranjuje električno energijo, proizvedeno na njegovih lokacijah znotraj omejenih območij ali na drugih lokacijah, ali ki prodaja energijo, ki jo sam proizvede, ali sodeluje v programih prožnosti ali programih energetske učinkovitosti, če te dejavnosti niso njegova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;

6.

»bilančna pogodba« pomeni pravni posel, s katerim pravna ali fizična oseba z operaterjem trga za električno energijo uredi dobavo izravnalne energije in finančno poravnavo odstopanj v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme;

7.

»bilančni obračunski interval« pomeni bilančni obračunski interval, kot je opredeljen v 15. točki 2. člena Uredbe 2019/943/EU;

8.

»bilančno odgovorni akter« pomeni bilančno odgovornega akterja, kot je opredeljen v 14. točki 2. člena Uredbe 2019/943/EU;

9.

»center za podpore« pomeni center za podpore iz zakona, ki ureja spodbujanje obnovljivih virov energije;

10.

»certifikat« pomeni odločbo, s katero agencija certificira sistemskega operaterja;

11.

»distribucija« pomeni transport električne energije po distribucijskem sistemu in ne vključuje dobave;

12.

»distribucijski operater« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucijskega operaterja električne energije ter je odgovorna za obratovanje, zagotavljanje vzdrževanja in za razvoj distribucijskega sistema na območju v njegovi pristojnosti, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije;

13.

»dobava« pomeni prodajo, vključno z nadaljnjo prodajo, električne energije odjemalcem;

14.

»dobavitelj« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost dobave, in ne pomeni proizvajalca, razen če se proizvajalec uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme;

15.

»dolgoročno načrtovanje« pomeni dolgoročno načrtovanje potrebnih naložb v proizvodnjo ter prenosne in distribucijske zmogljivosti za zadostitev povpraševanja sistema po električni energiji in zagotovitev zanesljive oskrbe odjemalcev;

16.

»elektroenergetsko podjetje« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja vsaj eno od dejavnosti proizvodnje, trgovanja, prenosa, distribucije, agregiranja, prilagajanja odjema, shranjevanje energije, dejavnost operaterja trga z električno energijo, elektrooperaterja, dobave ali nakupa električne energije ter je odgovorna za komercialne, tehnične ali vzdrževalne naloge, povezane s temi dejavnostmi, in ne vključuje končnih odjemalcev;

17.

»elektrooperater« pomeni sistemskega operaterja ali distribucijskega operaterja;

18.

»energetska skupnost državljanov« pomeni pravno osebo:

a)

ki temelji na prostovoljnem in odprtem sodelovanju ter ki jo dejansko nadzorujejo člani ali družbeniki, ki so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali mala podjetja;

b)

katere primarni namen je zagotoviti okoljske, gospodarske ali družbene koristi skupnosti za svoje člane ali družbenike ali za lokalna območja, na katerih obratuje, in ne ustvarjati finančne dobičke, ter

c)

ki lahko sodeluje pri proizvodnji, vključno s proizvodnjo iz obnovljivih virov, dobavi električne energije, porabi, agregiranju, shranjevanju energije, storitvah energetske učinkovitosti ali zagotavljanju storitev polnjenja električnih avtomobilov, ali pa svojim članom ali družbenikom zagotavlja druge energetske storitve;

19.

»energetska učinkovitost« pomeni razmerje med doseženim učinkom, storitvijo, blagom ali energijo glede na dovedeno energijo;

20.

»energija iz obnovljivih virov« pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo morja, vodno energijo, ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;

21.

»enotna vstopna točka nacionalnega podatkovnega vozlišča« je enoten informacijski sistem za dostop do merilnih in obračunskih podatkov uporabnikov v Republiki Sloveniji, do katerega lahko dostopajo uporabniki, pooblaščene tretje osebe in druge osebe, ki imajo dostop do podatkov po določbah tega zakona;

22.

»gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo za lastno rabo v gospodinjstvu, in ne vključuje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;

23.

»horizontalno integrirano podjetje« pomeni podjetje, ki izvaja vsaj eno od dejavnosti proizvodnje za prodajo, prenosa, distribucije, elektrooperaterja, dejavnost operaterja trga z električno energijo ali dobave električne energije in neko drugo neelektroenergetsko dejavnost;

24.

»informacije na računu« pomeni vse informacije na računih končnih odjemalcev, razen zahtevka za plačilo;

25.

»integrirano elektroenergetsko podjetje« pomeni vertikalno ali horizontalno integrirano podjetje;

26.

»interkonektor« pomeni naprave in opremo za povezavo elektroenergetskih sistemov;

27.

»interoperabilnost« pomeni zmožnost dveh ali več energetskih ali komunikacijskih omrežij, sistemov, naprav, aplikacij ali sestavnih delov, da v zvezi z naprednim merjenjem porabe delujejo v medsebojni povezavi, si izmenjujejo informacije in jih uporabljajo za opravljanje zahtevanih funkcij;

28.

»izravnalna energija« pomeni izravnalno energijo, kot je opredeljena v 11. točki 2. člena Uredbe (EU) 2019/943;

29.

»izravnalni trg« pomeni organizirani trg izravnalne moči in energije;

30.

»izravnava« pomeni izravnavo, kot je opredeljena v 13. točki 2. člena Uredbe 2019/943/EU;

31.

»izvedeni finančni instrument za trgovanje z električno energijo« pomeni finančni instrument, opredeljen v 5., 6. ali 7. točki drugega odstavka 7. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19 in 123/21), če se nanaša na električno energijo;

32.

»končni odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje električno energijo za lastno rabo;

33.

»mali poslovni odjemalec« je odjemalec na nizki napetosti, ki ni gospodinjski odjemalec in ima priključno moč enako ali manjšo od 43 kW;

34.

»malo podjetje« pomeni podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov eurov;

35.

»mikropodjetje« pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov eurov;

36.

»merilna točka« je administrativna entiteta, v kateri se merijo ali izračunavajo produkti energije in moči, ki ima lahko enolično opredeljeno bilančno pripadnost, na podlagi katere se izvajata proces menjave dobavitelja oziroma agregatorja in obračun omrežnine in prispevkov za prevzemno-predajno mesto ter za katero so opredeljeni ostali komercialni poslovni procesi;

37.

»nadzor« pomeni pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki vsako zase ali skupaj in ob upoštevanju ustreznih dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo izvajanje odločilnega vpliva v podjetju, zlasti z:

a)

lastništvom ali pravico do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

b)

pravicami ali pogodbami, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja;

38.

»najboljše razpoložljive tehnike« pomenijo najučinkovitejše, najnaprednejše praktično uporabne tehnike v zvezi z varstvom in zaščito podatkov v okolju naprednega merjenja, ki načeloma zagotavljajo podlago za skladnost s pravili Evropske unije za varstvo podatkov in varnost;

39.

»naprava za shranjevanje energije« pomeni v elektroenergetskem sistemu napravo, v kateri se shranjuje energija;

40.

»napredni merilni sistem« pomeni sistem, ki obsega napredne števce, merilne centre in pripadajočo komunikacijsko infrastrukturo ter je povezan z nacionalnim podatkovnim vozliščem;

41.

»napredni števec« pomeni elektronski števec, ki lahko meri električno energijo, dovedeno v omrežje, ali električno energijo, prejeto iz omrežja, ki zagotavlja več informacij kot običajni števec ter je opremljen za pošiljanje in prejemanje podatkov v obliki elektronske komunikacije za namene obveščanja, spremljanja in krmiljenja, ki meri električno energijo v urnih ali krajših intervalih ter te informacije posreduje na zahtevo najmanj dnevno elektrooperaterju za potrebe izvajanja monitoringa in obračunavanja in v skoraj realnem času odjemalcu oziroma z njegove strani pooblaščenim tretjim osebam. Napredni števec omogoča dvosmerno komunikacijo med števcem in merilnim centrom elektrooperaterja ter je del naprednega merilnega sistema;

42.

»nefrekvenčna sistemska storitev« pomeni storitev, ki jo sistemski operater ali distribucijski operater uporablja za regulacijo napetosti v ustaljenem stanju, hitre injekcije jalove moči, vztrajnost za stabilnost lokalnega omrežja, kratkostični tok, zmožnost zagona brez zunanjega vira napajanja in zmožnost otočnega obratovanja;

43.

»neposredni vod« pomeni vod, ki povezuje izdvojeno mesto proizvodnje z izdvojenim odjemalcem, ali vod, ki povezuje proizvajalca električne energije in dobavitelja električne energije zaradi neposredne oskrbe njegovih lastnih objektov, hčerinskih podjetij in odjemalcev;

44.

»neodvisni agregator« pomeni udeleženca na trgu, ki opravlja dejavnosti agregiranja in ni povezan z dobaviteljem odjemalca;

45.

»običajni števec« pomeni analogni ali elektronski števec, ki ni opremljen za pošiljanje in sprejemanje podatkov;

46.

»območje distribucijskega sistema« pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja;

47.

»odjemalec« pomeni trgovca ali končnega odjemalca električne energije;

48.

»odprta pogodba o dobavi« pomeni pravni posel na trgu z električno energijo, ki določa bilančno pripadnost merilnih točk;

49.

»omrežnina« pomeni znesek, ki ga je za uporabo elektroenergetskega sistema dolžan plačati uporabnik sistema;

50.

»operater trga« pomeni izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z električno energijo;

51.

»pogodba o članstvu v bilančni shemi« pomeni pravni posel, na podlagi katerega operater trga z električno energijo fizično ali pravno osebo uvrsti v bilančno shemo;

52.

»pogodba o dobavi« pomeni odprto ali zaprto pogodbo o dobavi električne energije, ne vključuje pa izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje z električno energijo;

53.

»pogodba o izravnavi« pomeni pravni posel, s katerim pravna ali fizična oseba s članom bilančne sheme trga z električno energijo uredi dobavo izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo in pridobi status člana bilančne sheme;

54.

»pogodba o uporabi sistema« pomeni pogodbo, ki jo skleneta elektrooperater in uporabnik sistema, na podlagi katere se uporabnik sistema zaveže plačevati omrežnino za uporabo omrežja, elektrooperater pa se uporabniku zaveže omogočiti oddajo električne energije v sistem oziroma odjem električne energije iz sistema;

55.

»pogodba z dinamičnimi cenami električne energije« pomeni pogodbo o dobavi električne energije med dobaviteljem in končnim odjemalcem, ki odraža spreminjanje cen na trenutnih trgih, tudi s trgi za dan vnaprej in trgi znotraj dneva, v intervalih, enakih ali daljših od obračunskega intervala trga;

56.

»polnilno mesto« pomeni vmesnik, na katerem je mogoče polniti po eno električno vozilo ali zamenjati akumulator enega električnega vozila naenkrat;

57.

»popolnoma integrirani omrežni elementi« pomeni omrežne elemente, ki so integrirani v prenosni ali distribucijski sistem, vključno z objektom za shranjevanje, in se uporabljajo le za zagotavljanje sigurnega in zanesljivega obratovanja prenosnega ali distribucijskega sistema, ne pa tudi za izravnavo ali upravljanje prezasedenosti;

58.

»porazdeljena proizvodnja« pomeni obrate za proizvodnjo električne energije, priključene na distribucijski sistem;

59.

»poslovni odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje električno energijo, ki ni namenjena za rabo v lastnem gospodinjstvu, ter vključuje proizvajalce, industrijske odjemalce, mala in srednja podjetja, poslovne subjekte in trgovce na debelo;

60.

»povezani sistem« pomeni prenosne in distribucijske sisteme, povezane z enim ali več interkonektorji;

61.

»povezano podjetje« pomeni obvladujočo ali odvisno družbo v smislu 56. ali 69. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 – skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) ali podjetje, ki pripada istim delničarjem;

62.

»proizvajalec« pomeni pravno ali fizično osebo, ki proizvaja električno energijo;

63.

»proizvodnja« pomeni proizvodnjo električne energije;

64.

»prenos« pomeni prenos električne energije po prenosnem sistemu;

65.

»prevzemno-predajno mesto« pomeni mesto v prenosnem ali distribucijskem sistemu, kjer se izvajata prevzem in predaja električne energije ter na katerem se praviloma izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja realiziranih količin o oddaji in odjemu električne energije, za kar se določijo ustrezne merilne točke, pri čemer se vsakemu prevzemno-predajnemu mestu dodeli najmanj ena merilna točka;

66.

»prezasedenost« pomeni prezasedenost, kot je opredeljena 2. členu v 4. točki Uredbe 2019/943/EU;

67.

»prilagajanje odjema« pomeni spremembo električne obremenitve s strani končnih odjemalcev glede na njihove običajne ali trenutne vzorce porabe kot odziv na tržne signale, vključno s časovno spremenljivimi cenami električne energije ali plačili spodbud, ali kot odziv na sprejetje ponudbe končnega odjemalca, bodisi samega bodisi z agregiranjem, za prodajo znižanja ali zvišanja odjema po določeni ceni na organiziranih trgih, kot so opredeljeni v 4. točki 2. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1348/2014 z dne 17. decembra 2014 o sporočanju podatkov v skladu s členom 8(2) in (6) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 363 z dne 18. 12. 2014, str. 121);

68.

»plačilo za zamenjavo dobavitelja ali agregatorja« pomeni znesek plačila ali kazni zaradi zamenjave dobavitelja ali agregatorja, vključno z odstopninami, ki ga dobavitelji, agregatorji ali elektrooperaterji neposredno ali posredno naložijo odjemalcem;

69.

»regionalni koordinacijski center« pomeni regionalni koordinacijski center, ustanovljen v skladu s 35. členom Uredbe 2019/943/EU;

70.

»regulirani letni prihodek« pomeni reguliran letni prihodek elektrooperaterja posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za sistem in drugih prihodkov ter je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov tega operaterja;

71.

»regulativno obdobje« pomeni obdobje enega ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir;

72.

»regulativni okvir« pomeni vrednostno opredelitev upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, omrežnin, drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let;

73.

»shranjevanje energije« pomeni odložitev končne uporabe električne energije na pozneje, kot je bila proizvedena, ali pretvorbo električne energije v obliko energije, ki jo je mogoče shranjevati, shranjevanje take energije in njeno poznejše ponovno pretvarjanje v električno energijo ali uporabo kot drugi nosilec energije;

74.

»sistem« pomeni elektroenergetske objekte, naprave in omrežja, ki se uporabljajo za dejavnost elektrooperaterja;

75.

»sistemska storitev« pomeni storitev, potrebno za obratovanje prenosnega ali distribucijskega sistema, vključno s storitvami za izravnavo sistema in nefrekvenčnimi sistemskimi storitvami, vendar ne tudi za upravljanje prezasedenosti, ter se podrobneje opredeli v sistemskih obratovalnih navodilih iz 136. člena tega zakona;

76.

»sistemski operater« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije in je odgovorna za obratovanje, zagotavljanje vzdrževanja in razvoj prenosnega sistema na območju njegove pristojnosti, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po prenosu električne energije; sistemski operater izvaja naloge operaterja prenosnega sistema, kot jih določa Uredba 2019/943/EU;

77.

»skoraj realni čas« v zvezi z naprednim merjenjem pomeni kratek čas, navadno do nivoja sekunde ali najdlje do bilančnega obračunskega intervala na nacionalnem trgu;

78.

»tarifa« pomeni strukturirani seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem;

79.

»tarifna postavka« je vrednost posameznega tarifnega elementa za uporabo omrežja, izražena v denarni enoti na obračunsko enoto;

80.

»trgi električne energije« pomeni trge, vključno z bilateralnimi trgi in borzami električne energije, za trgovanje z energijo, zmogljivostjo, storitvami izravnave in sistemskimi storitvami v vseh časovnih okvirih, vključno s terminskimi trgi, trgi za dan vnaprej in trgi znotraj dneva;

81.

»trgovec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki po zaprti pogodbi kupuje električno energijo z namenom ponovne prodaje znotraj ali zunaj sistema, v katerem ima ta oseba sedež;

82.

»udeleženec na trgu« pomeni udeleženca na trgu, kot je opredeljen v 25. točki 2. člena Uredbe 2019/943/EU;

83.

»uporabnik sistema« pomeni proizvajalca, končnega odjemalca ali izvajalca shranjevanja energije;

84.

»upravičeni stroški« so stroški, ki jih elektrooperaterju na podlagi metodologije iz 109. člena tega zakona določi oziroma prizna agencija;

85.

»vertikalno integrirano podjetje« pomeni elektroenergetsko podjetje ali skupino elektroenergetskih podjetij, v katerih lahko nadzor iz 37. točke tega člena izvaja ista oseba ali iste osebe, in sicer neposredno ali posredno, ter v katerih podjetje ali skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa ali distribucije in vsaj eno od dejavnosti proizvodnje ali dobave električne energije;

86.

»vrstni red gospodarnosti« pomeni razvrstitev virov dobave električne energije skladno z gospodarskimi merili;

87.

»zanesljivost« pomeni zanesljivost oskrbe z električno energijo;

88.

»zaprta pogodba o dobavi« pomeni pravni posel med člani bilančne sheme trga z električno energijo, pri katerem je količina dobavljene električne energije v relevantnem časovnem obdobju določena za vsak obračunski interval;

89.

»zaprt distribucijski sistem« je od javnega distribucijskega omrežja izdvojeno omrežje, ki je pod pogoji iz tega zakona namenjeno distribuciji električne energije na geografsko zaokroženem industrijskem ali trgovskem območju ali območju skupnih storitev in ki praviloma ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev ter je neposredno priključen na prenosno omrežje.

2. oddelek: Elektroenergetske dejavnosti, trg in obveznosti v javnem interesu

5. člen

(elektroenergetske dejavnosti)

(1)

Elektroenergetske dejavnosti obsegajo:

-

proizvodnjo električne energije,

-

dobavo električne energije,

-

trgovanje z električno energijo

-

shranjevanje energije,

-

agregiranje,

-

dejavnost sistemskega operaterja,

-

dejavnost distribucijskega operaterja,

-

dejavnost operaterja trga z električno energijo.

(2)

Dejavnosti proizvodnje, dobave in trgovanja z električno energijo, shranjevanja energije in agregiranja se opravljajo prosto na trgu, kjer se udeleženci med seboj svobodno dogovorijo o količini in ceni dobavljene električne energije ali storitve. Uporabniki sistema imajo pravico izbire in zamenjave dobavitelja, od katerega kupujejo ali mu prodajajo električno energijo, ter agregatorja, s katerim sklenejo pogodbo o agregiranju. Trgovci sklepajo med seboj zaprte pogodbe, razen v primeru prezasedenosti, ko se pravica do sklepanja pogodb dodeljuje skladno z Uredbo 2019/943/EU. Dobavitelji sklepajo odprte pogodbe o dobavi ali odkupu od uporabnikov sistema, ne glede na mesto priključitve. Dobavitelji, trgovci in agregatorji morajo imeti izravnano bilanco, v primeru neizravnane bilance pa se odstopanja obračunavajo skladno s pravili, ki jih na podlagi četrtega odstavka 94. člena tega zakona sprejme operater trga.

(3)

Dejavnosti sistemskega in distribucijskega operaterja ter dejavnost operaterja trga so obvezne državne gospodarske javne službe.

(4)

Sistemski operater izvaja gospodarsko javno službo na prenosnem sistemu, ki obsega elemente elektroenergetskega sistema na 220-kilovoltni ravni in višje, distribucijski operater pa na distribucijskem sistemu, ki obsega elemente na napetostnih ravneh, nižjih od 110 kilovoltov. Vlada z uredbo podrobneje opredeli elemente na 110-kilovoltni ravni, ki spadajo v prenosni oziroma distribucijski sistem, pri čemer upošteva zlasti dejansko funkcionalnost vodov in stikališč, obstoječe stanje, minimizacijo potrebnih lastniških prenosov in plačil ter lastniško enotnost posameznih zank.

6. člen

(trg električne energije)

(1)

Na trgu električne energije se udeleženci svobodno dogovarjajo o količini in ceni dobavljene električne energije. V skladu z določbami tega zakona, predpisov Evropske unije ter predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, udeleženci na trgu prosto vstopajo na trg, delujejo na trgu, z njega izstopajo in čezmejno trgujejo. Med dobavitelji mora biti zagotovljena učinkovita konkurenca.

(2)

Elektroenergetska podjetja morajo svojo dejavnost izvajati tako, da zagotavljajo delovanje konkurenčnega, zanesljivega, nediskriminatornega in z okoljskega vidika trajnostnega trga električne energije.

(3)

Za elektroenergetska podjetja veljajo pregledna, sorazmerna in nediskriminatorna pravila, zlasti na področju bilančne odgovornosti, dostopa do trgov električne energije, dostopa do podatkov ter zamenjave dobaviteljev s strani odjemalcev in obračunavanja.

(4)

Končni odjemalci so lahko v skladu z določbami tega zakona, predpisov Evropske unije ter predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, udeleženci na trgu električne energije, tudi prek prilagajanja odjema.

(5)

Država, lokalne skupnosti in izvajalci gospodarskih javnih služb ne ovirajo naložb v spremenljivo in prožno proizvodnjo energije, shranjevanje energije ali uvedbo elektromobilnosti ter v nove interkonektorje med državami članicami. Cene električne energije morajo odražati dejansko povpraševanje in ponudbo.

(6)

Pri investicijah v nove interkonektorje se upoštevajo cilji na področju elektroenergetskih medsebojnih povezav, določeni v 1. točki pododstavka (d) 4. člena Uredbe 2018/1999/EU.

(7)

Udeleženci iz tretjih držav, ki delujejo na trgu električne energije v Republiki Sloveniji, morajo upoštevati veljavno pravo Evropske unije ter zakone in predpise Republike Slovenije, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varstvo okolja in varnostno politiko.

7. člen

(obveznosti javnih storitev)

(1)

Elektroenergetska podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe iz tega zakona, morajo zagotoviti:

-

trajno in nepretrgano obratovanje sistema v okviru omejitev, ki jih določajo stanje tehnike in standardi kakovosti oskrbe;

-

varno in zanesljivo obratovanje in vzdrževanje sistema;

-

razvoj sistema;

-

priključitev uporabnikov sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi pogoji;

-

sistem, ki omogoča odjemalcem prosto izbiro dobavitelja, proizvajalcem in dobaviteljem pa prosto prodajo in nakup električne energije;

-

zaračunavanje uporabe sistema;

-

dolgoročno načrtovanje razvoja sistema;

-

nujno oskrbo ranljivih odjemalcev;

-

zasilno oskrbo;

-

druge obveznosti, določene z zakonom ali drugim predpisom.

(2)

Agencija v sklopu letnega poročila o stanju energetike obvešča Evropsko komisijo o vseh ukrepih, uveljavljenih za izpolnitev zasilne oskrbe in obveznosti javnih storitev, vključno z varstvom potrošnikov in okolja, ter o njihovem možnem vplivu na nacionalno in mednarodno konkurenco.

8. člen

(izključne pravice)

Zaradi zagotavljanja opravljanja obveznosti obveznih državnih gospodarskih javnih služb iz prejšnjega člena vlada skladno z določbami tega zakona podeli izključno pravico za opravljanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja, izključno pravico za opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja in izključno pravico za opravljanje dejavnosti operaterja trga z električno energijo.

3. oddelek: Organiziranje dostopa do sistema

1. pododdelek: Splošne določbe o dostopu do sistema

9. člen

(načelo reguliranega dostopa do sistema)

(1)

Oskrba z električno energijo se izvaja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do sistema. Uporabniki sistema plačujejo stroške sistema na podlagi tarifnih postavk, predhodno objavljenih skladno s 130. členom tega zakona.

(2)

Osebe, ki želijo postati uporabniki sistema in elektrooperaterji, imajo pravico do priključitve na sistem, skladno z merili v sistemskih obratovalnih navodilih.

(3)

Elektrooperater vsakemu uporabniku sistema v soglasju za priključitev na sistem iz 139. člena tega zakona določi pogoje za priključitev in točko priključitve, najdaljši čas do priključitve in obseg pravice do uporabe sistema, tako da določi največjo priključno moč ali drugo obratovalno omejitev.

(4)

Pred začetkom oddaje električne energije v sistem ali odjema električne energije iz sistema oziroma pred priklopom na sistem skleneta elektrooperater in uporabnik sistema pogodbo o uporabi sistema v okviru omejitev iz prejšnjega odstavka. Elektrooperater mora pred sklenitvijo pogodbe o uporabi sistema obvestiti uporabnika sistema o pravicah in obveznostih izbire dobavitelja ter končnega odjemalca seznaniti s seznamom dobaviteljev končnim odjemalcem.

(5)

Pred priklopom na sistem mora uporabnik sistema skleniti tudi vsaj eno pogodbo o dobavi ali pa operaterju prijaviti, da sam dobavlja svojemu prevzemno-predajnemu mestu, ob izpolnjevanju pogojev iz 99. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: bilančna shema).

10. člen

(zavrnitev priključitve)

(1)

Elektrooperater lahko zavrne priključitev ali zmanjšanje obratovalne omejitve uporabnika sistema zaradi pomanjkanja zmogljivosti ali če bi mu povečan odjem oziroma oddaja energije onemogočil izvajanje obveznosti javne službe iz 7. člena tega zakona.

(2)

Razloge za zavrnitev priključitve ali zavrnitev zmanjšanja obratovalne omejitve mora elektrooperater ustrezno utemeljiti na podlagi objektivnih ter tehnično in ekonomsko upravičenih meril in te razloge pisno sporočiti osebi, ki zahteva priključitev ali zmanjšanje obratovalne omejitve. Zavrnjeni osebi mora operater omogočiti tudi vpogled v vso dokumentacijo, povezano z zavrnitvijo.

(3)

O sporih v zvezi s priključitvijo ali zmanjšanjem obratovalne omejitve odloča agencija po postopku, določenem v zakonu, ki ureja agencijo.

(4)

Elektrooperater, ki zavrne priključitev ali zmanjšanje obratovalne omejitve zaradi pomanjkanja zmogljivosti ali pomanjkanja povezav, je dolžan na zahtevo zavrnjene osebe izvesti potrebne razširitve in ojačitve sistema, če je to gospodarno ali če je oseba, lahko tudi skupaj z drugimi osebami, pripravljena plačati nesorazmerne stroške razširitve.

(5)

Če po pogajanjih med elektrooperaterjem in osebo iz prejšnjega odstavka ne pride do sklenitve pogodbe o povečanju zmogljivosti sistema, o tem na zahtevo osebe odloči agencija po postopku, določenem z zakonom, ki ureja agencijo, ter določi pogoje povečanja zmogljivosti sistema ali zahtevo zavrne.

2. pododdelek: Pogodba o uporabi sistema in pogodba o dobavi električne energije končnim odjemalcem

11. člen

(pogodba o uporabi sistema)

(1)

Če elektrooperater zahteve za priključitev ali zmanjšanje obratovalne omejitve ne zavrne v skladu s prejšnjim členom, mora uporabniku sistema zagotoviti uporabo prenosnega ali distribucijskega sistema s sklenitvijo pogodbe o uporabi sistema, na podlagi katere se uporabnik zavezuje plačevati omrežnino, elektrooperater pa se zaveže uporabniku omogočiti oddajo električne energije v sistem oziroma odjem električne energije iz sistema v okviru postavljene obratovalne omejitve. Če se spremenijo obratovalne omejitve prevzemno-predajnega mesta v skladu s 139. členom tega zakona, je to razlog za spremembo pogodbe o uporabi sistema.

(2)

Uporabnik sistema lahko pogodbo o uporabi distribucijskega sistema z distribucijskim operaterjem sklene sam ali jo po njegovem pooblastilu zanj sklene dobavitelj, ki mu dobavlja električno energijo.

(3)

Če uporabnik sistema ni imetnik soglasja za priključitev na sistem iz 139. člena tega zakona, mora za sklenitev pogodbe o uporabi sistema pridobiti soglasje osebe, ki je imetnik soglasja za priključitev, iz katerega mora izhajati, da soglasodajalec dovoljuje uporabniku sistema, da uporablja njegovo prevzemno-predajno mesto. Imetnik soglasja za priključitev je solidarno odgovoren za obveze tega uporabnika iz naslova uporabe sistema in njegove odgovornosti ni mogoče izključiti.

(4)

Dobavitelj lahko končnim odjemalcem izdaja enotni račun za dobavljeno električno energijo in za omrežnino. Elektrooperater mora omogočiti izdajanje enotnega računa s strani dobavitelja za prevzemno-predajna mesta, za katera je dobavitelj pridobil soglasje končnega odjemalca. Elektrooperater lahko zavrne sklenitev pogodbe z dobaviteljem o plačevanju omrežnine ali od te pogodbe odstopi, če dobavitelj ne zagotavlja ustreznega zavarovanja za pogodbene obveznosti.

(5)

Podrobnejša pravila o sklepanju in izvajanju pogodb o uporabi sistema in načinu plačevanja omrežnine ter merilih in vrstah oblik za zagotavljanje ustreznega zavarovanja določi elektrooperater v sistemskih obratovalnih navodilih.

12. člen

(pogodba o dobavi)

(1)

Dobavitelj in uporabnik sistema skleneta pogodbo o dobavi električne energije, ki določa bilančno pripadnost posameznih merilnih točk (v nadaljnjem besedilu: odprta pogodba).

(2)

Če uporabnik sistema ni imetnik soglasja za priključitev na sistem iz 139. člena tega zakona, mora za sklenitev pogodbe o dobavi pridobiti soglasje osebe, ki je imetnik soglasja za priključitev, iz katerega mora izhajati, da soglasodajalec dovoljuje uporabniku sistema, da odjema ali predaja električno energijo prek njegovega prevzemno-predajnega mesta.

(3)

Z uporabnikom sistema lahko odprto pogodbo sklene samo fizična ali pravna oseba, ki je član bilančne sheme.

(4)

Uporabnik sistema mora imeti za posamezno prevzemno-predajno mesto sklenjeno vsaj eno odprto pogodbo. Če uporabnik sistema sam oskrbuje svoje prevzemno-predajno mesto, ima taka oskrba z vidika bilančne sheme naravo odprte pogodbe.

(5)

Za posamezno prevzemno-predajno mesto lahko uporabniki sistema hkrati sklenejo več odprtih pogodb z različnimi dobavitelji, pri čemer se vse pogodbe dobavitelja evidentirajo pri pristojnem elektrooperaterju, vključno z deležem dobave. Če se deleži dobave prevzemno-predajnega mesta ne seštejejo v ena, se šteje, da to mesto nima dobavitelja. Poslovanje z enim števcem je mogoče, če je bilančna pripadnost prevzemno-predajnega mesta vnaprej pogodbeno sorazmerno porazdeljena med dobavitelje, tako da se deleži seštejejo v ena. Različne oblike časovnega poteka odjema in oddaje so mogoče, če jih je mogoče izmeriti z nameščeno merilno opremo na prevzemno-predajnem mestu ali za njim ali jih kako drugače enoznačno določiti.

(6)

Evidenco prevzemno-predajnih mest in merilnih točk ter njihove bilančne pripadnosti vodijo elektrooperaterji, ki morajo zagotoviti dostop do podatkov iz evidence operaterju trga in agenciji.

(7)

Podrobnejša pravila o evidentiranju odprtih pogodb določi elektrooperater v sistemskih obratovalnih navodilih iz 136. člena tega zakona.

II. poglavje: PRAVICE KONČNIH ODJEMALCEV

1. oddelek: Splošne določbe o pravicah končnih odjemalcev

13. člen

(prosta izbira dobavitelja)

(1)

Vsak končni odjemalec prosto izbira dobavitelja, od katerega bo kupoval iz omrežja prevzeto električno energijo.

(2)

Vsak končni odjemalec ima lahko sklenjeno več kot eno odprto pogodbo o dobavi električne energije, pri čemer je za eno prevzemno-predajno mesto lahko sklenjenih več odprtih pogodb pod pogoji, ki jih določa 12. člen tega zakona. Če ima končni odjemalec sklenjenih več pogodb o dobavi, elektrooperater ni dolžan zagotoviti izdaje enotnega računa iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona.

14. člen

(pravica do sklenitve pogodbe z dobaviteljem)

(1)

Končni odjemalci električne energije imajo pravico do dobave električne energije na podlagi odprte pogodbe o dobavi z dobaviteljem ne glede na državo članico Evropske unije, v kateri je dobavitelj registriran.

(2)

Dobavitelj mora pred sklenitvijo pogodbe o dobavi iz prejšnjega odstavka izpolnjevati zahteve glede članstva v bilančni shemi in druge zahteve, določene s tem zakonom in drugimi predpisi o izvajanju dejavnosti dobave na trgu z električno energijo v Republiki Sloveniji. Postopki vključitve v bilančno shemo in izpolnitve drugih zahtev ne smejo biti diskriminatorni do dobaviteljev, registriranih v drugi državi članici.

(3)

Za dobavo električne energije odjemalcem in za nakup električne energije od proizvajalcev, priključenih na prenosni ali distribucijski sistem v Republiki Sloveniji, se uporabljajo določbe tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil ne glede na to, kje je pogodba o dobavi sklenjena.

15. člen

(pogodbene pravice končnih odjemalcev)

(1)

Pogodba o dobavi med končnim odjemalcem in dobaviteljem mora biti sklenjena v pisni ali elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju.

(2)

Pogodba iz prejšnjega odstavka mora določati najmanj naslednje:

-

ime in naslov dobavitelja;

-

ceno in plačilne pogoje;

-

oznako prevzemno-predajnih mest in merilnih točk, na katere se nanaša pogodba;

-

delež celotnega odjema prevzemno-predajnega mesta, ki ga pokriva pogodba o dobavi, v primeru več dobaviteljev s sorazmerno porazdelitvijo dobave (ključ delitve odjema na merilni točki);

-

pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;

-

vrste storitev, ki jih izvaja dobavitelj, in raven kakovosti storitev;

-

načine za pridobitev podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja, če je vzdrževanje del pogodbenih storitev;

-

trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in odpoved pogodbe ali storitev ter navedbo, ali je dovoljen brezplačen odstop od pogodbe;

-

dogovore o nadomestilu in povračilu, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z dobaviteljevim nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem dobavljene električne energije in dodatnih storitev;

-

način za sprožitev postopkov za obravnavo pritožb v skladu s 27. členom tega zakona ter

-

informacije o pravicah končnih odjemalcev, vključno z obravnavanjem pritožb iz 27. člena tega zakona in vsemi informacijami, ki jih morajo dobavitelji pregledno sporočati ob pošiljanju računov in na svojih spletnih straneh.

(3)

Pogodbeni pogoji morajo biti pravični in znani vnaprej, dobavitelj pa jih mora končnemu odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka, tudi če se pogodbe sklepajo po posrednikih. Dobavitelj mora ob sklenitvi pogodbe končnemu odjemalcu izročiti povzetek glavnih pogodbenih pogojev v razvidni obliki ter v jedrnatem in preprostem jeziku.

(4)

Kadar so sestavni del pogodbe o dobavi splošni pogodbeni pogoji, morajo biti pravični in znani vnaprej, dobavitelj pa jih mora končnemu odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, tudi če se pogodbe sklepajo po posrednikih. Splošni pogodbeni pogoji morajo biti pregledni, objavljeni v jasnem in razumljivem jeziku ter ne smejo vsebovati nepogodbenih ovir za uveljavljanje pravic odjemalcev, na primer preobsežno pogodbeno dokumentacijo. Dobavitelj mora končnim odjemalcem najmanj z objavo na svoji spletni strani zagotoviti pregledne informacije o veljavnih cenikih in tarifah ter splošno veljavnih pogojih v zvezi z dobavo električne energije.

(5)

Spremembo splošnih pogodbenih pogojev mora dobavitelj neposredno ter na pregleden in razumljiv način sporočiti končnemu odjemalcu najmanj dva tedna pred njihovo uveljavitvijo, gospodinjskemu odjemalcu pa najmanj en mesec pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na izpolnjevanje pogodbe z odjemalcem. Obvestilo mora biti gospodinjskim odjemalcem poslano brezplačno na način, ki je določen v pogodbi.

(6)

Zaradi spremembe splošnih pogodbenih pogojev iz prejšnjega odstavka ima končni odjemalec pravico odstopiti od pogodbe o dobavi v roku enega meseca po začetku veljave spremenjenih splošnih pogojev, brez odpovednega roka in brez obveznosti plačila pogodbene kazni, o čemer ga mora dobavitelj v obvestilu iz prejšnjega odstavka tudi obvestiti.

(7)

Peti in šesti odstavek tega člena veljata tudi za spremembo cen električne energije, ki lahko pomeni povišanje plačila za električno energijo odjemalca, za katerega veljajo splošni pogoji. Obvestilo o tej spremembi in datum uveljavitve spremembe morata biti navedena na računu ali drugem ustreznem pisnem obvestilu. Ta odstavek ne velja v primeru pogodbe z dinamičnimi cenami.

(8)

Dobavitelji končnim odjemalcem zagotovijo pregledne informacije o veljavnih cenah in tarifah ter splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do energetskih storitev in njihovo uporabo.

(9)

Končni odjemalci imajo pravico, da njihovi dobavitelji zanje opravljajo kakovostne storitve in ustrezno obravnavajo pritožbe. Dobavitelji pritožbe obravnavajo vsebinsko ustrezno, pravično in pravočasno. Postopki morajo biti za odjemalce preprosti.

(10)

Dobavitelj ne sme sam ali prek posrednikov oziroma zastopnikov pri prodaji električne energije uporabljati zavajajočih ali nepoštenih poslovnih praks, ki vključujejo zlasti:

-

neresnično ali zavajajočo predstavitev družbe, ki jo oseba, ki nagovarja končnega odjemalca, zastopa oziroma v imenu in za račun katere deluje;

-

zavajajočo predstavitev ponudbe dobavitelja končnemu odjemalcu;

-

navajanje neresničnih razlogov za obisk končnega odjemalca;

-

neresnične ali zavajajoče navedbe v zvezi s pogodbenim razmerjem.

(11)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za agregatorje.

16. člen

(dodatne pogodbene pravice gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev)

(1)

Gospodinjski in mali poslovni odjemalec lahko odstopi od pogodbe o dobavi brez plačila pogodbene kazni, odškodnine, nadomestila ali kakršnega koli drugega plačila iz naslova odstopa od pogodbe pred določenim rokom, če odpoved začne učinkovati najmanj eno leto po začetku izvajanja pogodbe.

(2)

Zaradi menjave dobavitelja lahko gospodinjski in mali poslovni odjemalec od pogodbe o dobavi odstopi brez odpovednega roka. Če v primeru iz prejšnjega odstavka odstop učinkuje prej kot eno leto po začetku izvajanja pogodbe, nosi odjemalec posledice, ki jih za predčasni odstop od pogodbe o dobavi določa pogodba.

(3)

Dobavitelj gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem lahko skladno z veljavnimi ceniki zaračuna fiksne stroške poslovanja v zvezi z izvajanjem pogodbe o dobavi električne energije. Stroški opomina v primeru zamude plačila se ne štejejo med fiksne stroške poslovanja.

(4)

Dobavitelj mora gospodinjskemu in malemu poslovnemu odjemalcu ponuditi možnost široke izbire načinov plačevanja. Plačilni sistem ne sme povzročiti neupravičenega diskriminiranja teh odjemalcev, morebitne razlike v ceni in drugi pogoji plačila pa morajo odražati stroške dobavitelja zaradi različnih plačilnih sistemov.

(5)

Dobavitelji gospodinjskim odjemalcem brezplačno zagotovijo ustrezne informacije o alternativnih ukrepih, da ne bi prišlo do odklopa, najpozneje ob pošiljanju zadnjega opomina.

17. člen

(pravica do pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije)

(1)

Vsak dobavitelj, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z več kot 100.000 končnimi odjemalci, mora ponujati pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Vsak končni odjemalec, ki ima nameščen napredni števec, lahko zahteva sklenitev pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije.

(2)

Če v Republiki Sloveniji ni dobavitelja, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z več kot sto tisoč končnimi odjemalci, in noben dobavitelj ne ponuja pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije, agencija po uradni dolžnosti z odločbo določi dobavitelja, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z največ končnimi odjemalci, da za obdobje enega leta izvaja obveznost iz prejšnjega odstavka.

(3)

Dobavitelj mora pred sklenitvijo pogodbe v celoti seznaniti končne odjemalce s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb z dinamičnimi cenami električne energije ter predložiti končnim odjemalcem ustrezne informacije, tudi o potrebni namestitvi ustreznega števca električne energije. Dobavitelj mora pred sklenitvijo pogodbe končne odjemalce seznaniti tudi z načini obveščanja o trenutno veljavnih cenah.

(4)

Agencija spremlja razvoj na trgu in oceni tveganja, ki jih lahko povzročijo novi proizvodi in storitve, ter obravnava prakso, ki vodi v zlorabe.

(5)

Dobavitelji morajo pred prehodom na pogodbo z dinamičnimi cenami električne energije pridobiti privolitev od končnega odjemalca.

(6)

Agencija spremlja glavne spremembe v zvezi s pogodbami z dinamičnimi cenami, vključno s tržnimi ponudbami in vplivom na račune porabnikov, zlasti stopnjo nestanovitnosti cen, ter ugotovitve vključi v letno poročilo o stanju energetike.

18. člen

(menjava dobavitelja ali agregatorja oziroma sklenitev dodatne pogodbe)

(1)

Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja ali agregatorja, predloži zahtevo za zamenjavo elektrooperaterju sistema, na katerega je priključen. V imenu in za račun končnega odjemalca lahko na podlagi pooblastila zahtevo predloži tudi novi dobavitelj ali agregator.

(2)

Gospodinjski odjemalci lahko sodelujejo v skupnih zahtevah za zamenjavo, če želijo zamenjati dobavitelja ali agregatorja z novim dobaviteljem ali agregatorjem (v nadaljnjem besedilu: kolektivna zamenjava). Kolektivno zamenjavo lahko ponudi gospodinjskim odjemalcem tudi vsak dobavitelj ali agregator, ki mora po pridobitvi njihovega soglasja vložiti zahtevo za kolektivno zamenjavo. Glede postopka, stroškov in rokov izvedbe kolektivne zamenjave veljajo določbe tega člena, ki se nanašajo na posamično zamenjavo dobavitelja ali agregatorja. Novi dobavitelj ali agregator je dolžan nemudoma priglasiti vsako kolektivno zamenjavo agenciji, ki v okviru svojih nadzornih pooblastil zagotavlja, da pri kolektivni zamenjavi ni prišlo do zlorab.

(3)

Elektrooperater, ki je prejel zahtevo, mora izvesti vse potrebno, da lahko končni odjemalec začne izvrševati pogodbo o dobavi električne energije z novim dobaviteljem najpozneje v 24 urah od vložitve popolne zahteve, kar mora biti izvedljivo na kateri koli delovni dan.

(4)

Elektrooperater ali drugo elektroenergetsko podjetje končnim odjemalcem menjave dobavitelja ali registracije pogodbe z agregatorjem ne sme zaračunati.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobavitelj ali agregator zaračuna odstopnino končnim odjemalcem, če odjemalci po lastni volji odpovedo pogodbo o dobavi s fiksno ceno električne energije, sklenjeno za določeno obdobje, pred njenim potekom, če je odstopnina del pogodbe, ki jo je odjemalec sklenil po lastni volji, in če je končni odjemalec o odstopnini jasno obveščen pred sklenitvijo pogodbe. Šteje se, da je izpolnjen pogoj glede trajanja pogodbe za določen čas tudi, kadar je pogodba z dobaviteljem ali agregatorjem sklenjena za nedoločen čas, vendar v okviru take pogodbe dobavitelj ali agregator v določenem časovno omejenem obdobju zagotavlja končnemu odjemalcu fiksno ceno. Take odstopnine morajo biti sorazmerne in ne smejo presegati neposredne gospodarske škode, ki jo zaradi odjemalčeve odpovedi pogodbe utrpi dobavitelj ali agregator, vključno s stroški paketnih naložb ali storitev, ki so bile za odjemalca že opravljene kot del pogodbe. Dokazno breme neposredne gospodarske škode nosi dobavitelj ali agregator. Dopustnost odstopnine nadzoruje agencija. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo za gospodinjske in male poslovne odjemalce, kadar v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega zakona njihova odpoved pogodbe začne učinkovati najmanj eno leto po začetku izvajanja pogodbe.

(6)

Elektrooperater zavrne menjavo dobavitelja ali registracijo pogodbe z agregatorjem, če novi dobavitelj ali agregator ne izpolnjujeta zahtev, določenih s tem zakonom, ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil.

(7)

Končni odjemalec mora prejeti zaključni račun po vsaki menjavi dobavitelja najpozneje šest tednov po začetku dobave električne energije s strani novega dobavitelja.

(8)

Podrobnejši način menjave dobavitelja ali registracijo pogodbe z agregatorjem določi elektrooperater v sistemskih obratovalnih navodilih, pri čemer morajo biti pravila določena nediskriminatorno glede stroškov, vloženega truda in časa.

19. člen

(dostop do podatkov o porabi)

(1)

Dobavitelj mora končne odjemalce brezplačno periodično obveščati o njihovi porabi električne energije ter o možnostih učinkovite rabe energije, in sicer dovolj pogosto, da lahko odjemalci sami uravnavajo porabo električne energije.

(2)

Elektrooperater mora končnim odjemalcem, ki so uporabniki sistema, na katerem opravlja dejavnost operaterja, omogočiti učinkovit dostop do podatkov o porabi. Podatke o tem mora zagotoviti v primernem roku, pri čemer se upoštevajo zmogljivost opreme odjemalca za merjenje porabe, zadevni produkt električne energije in stroškovna učinkovitost takih ukrepov. Elektrooperater mora dostop do podatkov omogočiti tudi drugi pravni ali fizični osebi, ki zahtevi za dostop do podatkov o porabi končnega odjemalca predloži pooblastilo tega odjemalca za vsak primer posebej ali za vse prihodnje primere do preklica.

(3)

Elektrooperater podatke zagotovi najmanj za obdobje preteklih pet let, razen za osebne podatke, za katere veljajo roki iz sedmega in osmega odstavka 30. člena tega zakona.

(4)

Končnim odjemalcem in njihovim pooblaščencem te storitve ni mogoče dodatno zaračunati.

(5)

Podrobnejši način dostopa do podatkov o porabi uredi elektrooperater v sistemskih obratovalnih navodilih.

20. člen

(orodje za primerjavo)

(1)

Gospodinjski odjemalci in mikropodjetja s pričakovano letno porabo pod 100.000 kWh imajo brezplačen dostop do orodja za primerjavo ponudb dobaviteljev, vključno s ponudbami za pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije (v nadaljnjem besedilu: primerjalnik cen).

(2)

Primerjalnik cen, ki pokriva ponudbe vseh dobaviteljev na trgu Republike Slovenije, zagotavlja agencija. Primerjalnik cen mora funkcionalno slediti razvoju trga in po potrebi vključiti tudi ponudbe agregatorjev.

(3)

Primerjalnik cen mora izpolnjevati naslednje zahteve:

-

vsa elektroenergetska podjetja obravnavati enako;

-

jasno navajati lastnike in fizično ali pravno osebo, ki upravlja orodje in ga nadzira, ter podati informacije o financiranju primerjalnika cen;

-

določati in navajati jasna in objektivna merila, na katerih temelji primerjava;

-

uporabljati preprost in nedvoumen jezik;

-

zagotavljati točne in najnovejše informacije ter navajati čas zadnje posodobitve;

-

biti dostopen za invalide, tako da je dojemljiv, razumljiv in robusten;

-

zagotavljati učinkovit postopek za opozarjanje na nepravilne informacije o objavljenih ponudbah;

-

izvajati primerjavo, pri čemer se morajo zahtevani osebni podatki omejevati na tiste, ki so za primerjavo nujno potrebni.

(4)

Dobavitelji morajo za izvajanje nalog iz drugega odstavka tega člena na elektronski način, najpozneje z začetkom uporabe spremenjene cene, predložiti agenciji podatke o spremenjeni ceni in druge podatke.

(5)

Agencija s splošnim aktom določi način elektronskega posredovanja podatkov dobaviteljev za izvajanje nalog iz drugega odstavka tega člena, v katerem določi sistem za posredovanje podatkov o cenah in način uporabe sistema oziroma določi obliko za elektronsko pošiljanje podatkov in podatke iz prejšnjega odstavka.

21. člen

(pogodba o agregiranju)

(1)

Vsak končni odjemalec lahko neodvisno od pogodb o dobavi električne energije in morebitnih že veljavnih pogodb o agregiranju prosto sklepa pogodbe o energetskih storitvah, tudi z neodvisnimi agregatorji.

(2)

Agregatorji so dolžni končne odjemalce v celoti in na razumljiv način obvestiti o pogojih pogodb, ki jim jih ponujajo. Male poslovne odjemalce in gospodinjske odjemalce morajo agregatorji pred sklenitvijo pogodbe v celoti seznaniti s priložnostmi, stroški in tveganji, povezanimi z izvajanjem teh pogodb, vključno s potrebno namestitvijo dodatne opreme pri odjemalcu.

(3)

Končni odjemalec lahko sklene pogodbo o agregiranju brez soglasja elektroenergetskega podjetja, s katerim je sklenjena veljavna pogodba.

(4)

Agregator mora končnemu odjemalcu na njegovo zahtevo vsaj enkrat na obračunsko obdobje brezplačno izročiti vse pomembne podatke o prilagajanju odjema in proizvodnje ali podatke o dobavljeni in prodani električni energiji.

(5)

Dobavitelji in agregatorji končnim odjemalcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o dobavi, ne smejo določati diskriminatornih pogojev ali neupravičenih pogodbenih omejitev, zahtev, postopkov, kazni in obveznosti dodatnih plačil na podlagi dejstva, da imajo sklenjeno pogodbo o agregiranju.

22. člen

(prilagajanje odjema prek agregiranja)

(1)

Končni odjemalci, skupaj s tistimi, ki ponujajo prilagajanje odjema prek agregiranja, lahko nediskriminatorno delujejo na vseh trgih električne energije.

(2)

Elektrooperaterji morajo pri zagotavljanju sistemskih storitev agregatorje nediskriminatorno obravnavati enako kot proizvajalce na podlagi njihovih tehničnih zmogljivosti.

(3)

Podrobnejša pravila glede prilagajanja odjema prek agregiranja določi operater trga v pravilih za delovanje trga z električno energijo in pravilih za organiziranje platforme operaterja trga za izravnalno energijo iz četrtega odstavka 94. člena tega zakona, pri čemer mora urediti:

-

pravico vsakega agregatorja, vključno z neodvisnimi agregatorji, da vstopi na trge električne energije brez soglasja drugih udeležencev na trgu;

-

obveznost agregatorjev, da so vključeni v bilančno shemo;

-

nediskriminatorna in pregledna pravila, ki jasno določajo vloge in obveznosti vseh elektroenergetskih podjetij in končnih odjemalcev;

-

način evidentiranja količin v okviru postopkov agregiranja ter morebitnih drugih postopkov skladno z enajstim odstavkom 99. člena tega zakona;

-

način nadzora hkratnih aktivacij in postopke ob ugotovljenih hkratnih aktivacijah pri izvajanju agregiranja, pri čemer lahko prepove hkratne aktivacije ter določi, da se v takem primeru obe aktivaciji oziroma storitvi štejeta za neopravljeni, ali določi drugačen način ureditve;

-

nediskriminatorna in pregledna pravila in postopke za izmenjavo podatkov med agregatorji in drugimi elektroenergetskimi podjetji, ki zagotavljajo preprost dostop do podatkov pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji, ob zagotavljanju varstva poslovno občutljivih podatkov in osebnih podatkov odjemalcev.

(4)

Elektrooperaterji v sistemskih obratovalnih navodilih določijo tehnične zahteve udeležbe v prilagajanju odjema na vseh trgih električne energije na podlagi tehničnih značilnosti teh trgov in zmogljivosti prilagajanja odjema, vključno z udeležbo bremen, ki jih združujejo agregatorji.

23. člen

(aktivni odjemalci)

(1)

Končni odjemalci imajo pravico delovati kot aktivni odjemalci, ne da bi za njih veljale nesorazmerne ali diskriminatorne zahteve glede vstopa na trg, postopki in plačila v zvezi s tem ter omrežnine, ki ne odražajo stroškov.

(2)

Aktivni odjemalci imajo pravico do delovanja na trgu neposredno ali prek agregiranja, pravico do prodaje električne energije iz lastne proizvodnje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ter pravico do sodelovanja v programih prožnosti in programih energetske učinkovitosti. Za neposredno delovanje na trgih z električno energijo, in sicer za prodajo drugim uporabnikom sistema ali nakup od drugih uporabnikov sistema po odprti pogodbi in za sklepanje zaprtih pogodb, se morajo aktivni odjemalci vključiti v bilančno shemo, razen v primeru izmenjav električne energije med aktivnimi odjemalci, ki pripadajo istemu članu bilančne sheme, in v primeru sklenitve odprte pogodbe z dobaviteljem.

(3)

Aktivni odjemalci lahko upravljanje naprav, ki jih potrebujejo za delovanje kot aktivni odjemalci, prenesejo na tretjo osebo, vključno z namestitvijo, obratovanjem, obdelavo podatkov in vzdrževanjem, pri čemer se tretja oseba ne šteje kot aktivni odjemalec.

(4)

Za aktivne odjemalce se določijo omrežnine, ki odražajo stroške, so pregledne in nediskriminatorne.

(5)

Aktivni odjemalci, ki imajo v lasti naprave za shranjevanje energije, imajo pravico do priključitve v omrežje v razumnem roku po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni vsi potrebni pogoji, kot sta bilančna odgovornost in ustrezno merjenje, pri čemer zanje ne veljajo nesorazmerne zahteve glede licenc ali pristojbin.

(6)

Aktivni odjemalci lahko zagotavljajo več storitev hkrati, če je to tehnično izvedljivo.

(7)

Aktivnim odjemalcem, ki imajo v lasti naprave za shranjevanje energije, se ne zaračunavajo omrežnina in drugi stroški za oddano energijo, predhodno shranjeno v njihovih prostorih. Pri zagotavljanju storitev prožnosti za elektrooperaterje se ne obračunavajo omrežnina in drugi stroški za oddano ali prejeto energijo, shranjeno v prostorih aktivnih odjemalcev.

24. člen

(energetske skupnosti državljanov)

(1)

Energetsko skupnost državljanov (v nadaljnjem besedilu: energetska skupnost) lahko ustanovijo člani, priključeni na distribucijski sistem v Republiki Sloveniji. Državljanstvo Republike Slovenije ni pogoj za članstvo v energetski skupnosti.

(2)

Energetska skupnost se ustanovi kot zadruga po zakonu, ki ureja zadruge. Zanje se uporablja zakon, ki ureja zadruge, če ta zakon ne določa drugače.

(3)

Ob izstopu člana iz energetske skupnosti se poleg določb zakona, ki ureja zadruge, uporabljajo tudi določbe 18. člena tega zakona o zamenjavi dobavitelja ali agregatorja. V primeru izključitve člana iz energetske skupnosti je treba članu zagotoviti vsaj deset delovnih dni časa med sprejetjem odločitve o izključitvi ter prenehanjem pravic in obveznosti člana energetske skupnosti, da si zagotovi novo pogodbo o dobavi ali agregaciji.

(4)

Člani energetske skupnosti ne izgubijo pravic, ki jih imajo po tem zakonu ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti kot gospodinjski odjemalci ali kot aktivni odjemalci.

(5)

Operaterji distribucijskega sistema morajo v sodelovanju z energetskimi skupnostmi zagotoviti, da se znotraj teh skupnosti olajšajo obračunski prenosi električne energije. Plačilo za to storitev določi agencija na način in po postopku, določenem za plačilo za druge storitve elektrooperaterjev.

(6)

Za energetske skupnosti se morajo v podzakonskih predpisih in splošnih aktih določiti nediskriminatorni, pravični, sorazmerni in pregledni postopki ter plačila omrežnine in vstopa na organiziran trg električne energije. Način določitve omrežnine za člane energetske skupnosti predpiše agencija s splošnim aktom iz 109. člena tega zakona tako, da se zagotovi njihov zadosten in uravnotežen prispevek k delitvi skupnih stroškov sistema.

(7)

Če energetske skupnosti nastopajo neposredno na trgu električne energije, se morajo uvrstiti v bilančno shemo.

(8)

Energetske skupnosti se v zvezi s samoproizvedeno električno energijo obravnavajo kot aktivni odjemalci v skladu s četrtim odstavkom 23. člena tega zakona.

(9)

Člani energetske skupnosti znotraj te skupnosti v skladu z določbami tega člena uredijo souporabo električne energije, ki jo proizvedejo proizvodne naprave v lasti skupnosti, če se ohranijo pravice in obveznosti, ki jih imajo člani skupnosti kot končni odjemalci.

(10)

Če se električna energija souporablja v skladu s prejšnjim odstavkom, to ne vpliva na veljavne omrežnine, tarife in dajatve. Agencija za določitev omrežnine v primeru souporabe energije izdela pregledno analizo stroškov in koristi distribuiranih virov energije.

25. člen

(računi in informacije na računu)

(1)

Dobavitelji in druga elektroenergetska podjetja morajo zagotoviti, da so računi in informacije na računu pravilne, razumljive, jasne, jedrnate, uporabniku prijazne in predstavljene tako, da omogočajo primerjavo s strani končnih odjemalcev.

(2)

Na zahtevo končnega odjemalca mora dobavitelj ali drugo elektroenergetsko podjetje dati jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil njihov račun pripravljen. Če račun ne temelji na dejanski porabi, mora odgovor obsegati tudi pojasnilo o načinu končnega obračuna glede na dejansko porabo.

(3)

Dobavitelj ali drugo elektroenergetsko podjetje mora obveznosti iz prejšnjih odstavkov končnim odjemalcem zagotoviti brezplačno ter jim ponuditi možnost elektronskega prejemanja računov in informacij na računu.

(4)

Dobavitelj ali drugo elektroenergetsko podjetje mora v okviru pogodbenega razmerja s končnim odjemalcem temu ponuditi različne možnosti plačila računov, ki zagotavljajo prožnost pri poravnavi računa.

(5)

Če pogodba vsebuje prihodnje spremembe proizvoda, cene ali popusta, mora biti to navedeno na vsakem računu skupaj z datumom, ko se sprememba izvrši.

(6)

Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše način izkazovanja informacij iz tega člena na računu in v dodatnem pojasnilu, pri čemer upošteva, da morajo računi in informacije na računih izpolnjevati minimalne zahteve iz Priloge I k Direktivi 2019/944/EU. Agencija se glede vsebine informacij na računu pred sprejetjem akta in njegovo spremembo posvetuje z organizacijami potrošnikov.

(7)

Agencija spremlja izvajanje obveznosti dobaviteljev in drugih elektroenergetskih podjetij, zlasti pa preverja verodostojnost podatkov, ki jih posredujejo svojim odjemalcem, in način njihovega posredovanja, ki mora omogočati preprosto primerjavo na državni ravni.

26. člen

(enotne kontaktne točke)

(1)

Agencija mora končnim odjemalcem na enem mestu zagotoviti dostop do informacij glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil ter načinov za obravnavo pritožb iz 27. člena tega zakona in v primeru spora z elektrooperaterjem (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka).

(2)

V enotni kontaktni točki mora agencija zagotoviti dostop najmanj do informacij o:

-

načinih obravnave pritožb iz prejšnjega odstavka;

-

veljavnih tarifah omrežnine in splošnoveljavnih pogojih v zvezi z uporabo omrežja;

-

načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;

-

pravicah do zasilne oskrbe iz 32. člena tega zakona ali nujne oskrbe iz 33. člena tega zakona;

-

kakovosti napetosti, zanesljivosti oskrbe in komercialni kakovosti, ki jih je dolžan zagotavljati elektrooperater;

-

pravici do menjave dobavitelja in agregatorja.

27. člen

(pravica do izvensodnega reševanja sporov)

(1)

Dobavitelj električne energije zagotovi pregleden, enostaven in brezplačen notranji postopek obravnave pritožb končnih odjemalcev.

(2)

Dobavitelj električne energije sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v okviru združenja zagotovi postopek izvensodnega reševanja sporov z gospodinjskimi odjemalci v zvezi z dobavo električne energije gospodinjskim odjemalcem po tem zakonu pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Če dobavitelj v postopku iz prejšnjega odstavka pritožbi ne ugodi najpozneje v roku enega meseca ali zahtevku gospodinjskega odjemalca ne ugodi v celoti, lahko gospodinjski odjemalec vloži pobudo za začetek postopka v zvezi z domnevnimi kršitvami dobavitelja električne energije pri izvajanju pogodbe o dobavi električne energije pri neodvisnem izvajalcu izvensodnega reševanja sporov.

(3)

Izvajalca izvensodnega reševanja sporov, pri katerem lahko gospodinjski odjemalec vloži pobudo za začetek postopka, dobavitelj električne energije določi za dobo štirih let.

(4)

Sodelovanje dobavitelja električne energije v postopku, ki ga sproži gospodinjski odjemalec pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, je obvezno.

(5)

Stroške postopka neodvisnega izvajalca izvensodnega reševanja sporov z gospodinjskimi odjemalci plača dobavitelj električne energije oziroma združenje dobaviteljev električne energije.

(6)

Dobavitelj električne energije ali združenje dobaviteljev električne energije lahko določi sistem povračil in odškodnin, ki jih zagotavlja gospodinjskim odjemalcem za posamezne kršitve svojih obveznosti v zvezi z dobavo električne energije, če je to upravičeno glede na višino škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti.

(7)

Za končne odjemalce, ki niso gospodinjski odjemalci, se postopek iz prvega odstavka tega člena zagotavlja v izvensodnem postopku skladno z zakonom, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih zadevah.

(8)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za reševanje sporov med končnimi odjemalci in agregatorji, ki opravljajo storitve za končne odjemalce.

2. oddelek: Napredno merjenje in osebni podatki

28. člen

(napredni števci in napredni merilni sistemi)

(1)

Distribucijski operater mora končnim odjemalcem zagotoviti merjenje porabe energije z uvedbo naprednega merilnega sistema. Končni odjemalci so na zahtevo distribucijskega operaterja dolžni namestiti oziroma dovoliti namestitev naprednega števca.

(2)

Do namestitve naprednega števca mora distribucijski operater zagotoviti delovanje običajnih števcev, ki natančno merijo dejansko porabo in ki jo lahko končni odjemalci brez težave odčitavajo neposredno ali prek spletnega oziroma drugega ustreznega standardiziranega vmesnika.

(3)

Napredni števci morajo zagotavljati potreben nabor podatkov za porabniške sisteme za upravljanje energije skladno z ustreznimi razpoložljivimi standardi, vključno s tistimi, ki omogočajo interoperabilnost, ob upoštevanju najboljših praks, razvoja naprednih omrežij in notranjega trga električne energije.

(4)

Napredni števci iz prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati tehnične zahteve iz 29. člena tega zakona.

(5)

Končni odjemalci prispevajo k stroškom, povezanim z uvajanjem naprednega merilnega sistema, in sicer na pregleden in nediskriminatoren način, pri čemer upoštevajo dolgoročne koristi vzdolž celotne vrednostne verige.

(6)

Na zahtevo končnega odjemalca, ki želi postati aktivni odjemalec, ali na zahtevo tretje osebe, ki jo za to pooblasti končni odjemalec, distribucijski operater zagotovi brezplačno in prednostno namestitev naprednega števca z brezplačnim ali prostim fizičnim dostopom do standardiziranega vmesnika, ki ustreza skupnim zahtevam distribucijskega in sistemskega operaterja, na njihovem merilnem mestu najpozneje v roku trideset dni od zahteve.

(7)

Če pride do pomembne spremembe v stanju tehnike, ki omogoča učinkovitejšo alternativo obstoječim naprednim merilnim sistemom v povezavi s potrebami razvoja trga, lahko agencija izvede oceno stroškovne učinkovitosti uvedbe novih ali nadgradnje obstoječih naprednih merilnih sistemov. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na ekonomski oceni vseh dolgoročnih stroškov in koristi ob upoštevanju optimalnega časovnega okvira uvedbe in izbire tehnično-ekonomsko najučinkovitejše zasnove. Rezultat ocene distribucijski operater upošteva v razvojnih načrtih.

29. člen

(zahteve in funkcionalnosti naprednih števcev)

(1)

Napredni števci morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

-

napredni števci natančno merijo dejanski prejem in oddajo energije ter končnim odjemalcem zagotavljajo informacije o dejanskem času prejema in oddaje energije;

-

potrjeni podatki o preteklem prejemu in oddaji energije morajo za končne odjemalce biti enostavno in varno dostopni in prikazani, in sicer na zahtevo in brez dodatnih stroškov;

-

varnost naprednih števcev, sporočanje podatkov ter zasebnost in varnost osebnih podatkov morajo biti skladni z zakonodajo Evropske unije s področja kibernetske varnosti in z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/679/EU) ter zakonom, in sicer ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik, pri čemer se upoštevajo stroški in načelo sorazmernosti;

-

distribucijski operater mora končnim odjemalcem ob namestitvi naprednih števcev zagotoviti ustrezne nasvete in informacije, zlasti o vseh možnostih v zvezi z upravljanjem odčitavanja števcev, spremljanjem porabe energije ter o zbiranju in obdelavi osebnih podatkov v skladu z Uredbo 2016/679/EU in zakonom;

-

napredni števci končnim odjemalcem omogočajo merjenje in poravnavo v časovnih intervalih, ki ustrezajo bilančnemu obračunskemu intervalu na nacionalnem trgu.

(2)

Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka morajo napredni števci izpolnjevati tudi evropske tehnične standarde, zahteve iz Priloge II k Direktivi 2019/944/EU in naslednje zahteve:

-

nepotrjeni podatki o porabi, razpoložljivi v skoraj realnem času, so za končne odjemalce in za tretje osebe na podlagi ustreznega pooblastila ali pogodbe s strani končnega odjemalca enostavno in varno dostopni, brez dodatnih stroškov, nediskriminatorno in sočasno, lokalno prek standardiziranega vmesnika naprednega števca ali dostopa na daljavo, za podporo avtomatiziranim programom energetske učinkovitosti, prilagajanju odjema in drugim storitvam, skladno s skupno usklajenimi zahtevami distribucijskega in sistemskega operaterja (glede zamika pošiljanja podatkov, frekvence zajema podatkov, točnosti meritev, tehničnih karakteristik naprednih merilnih sistemov itd.). Navedene podatke elektrooperater upošteva za vse storitve prožnosti, vključno s sistemskimi storitvami in storitvami za upravljanje prezasedenosti v distribucijskem omrežju;

-

napredni števci upoštevajo električno energijo, dovedeno v omrežje iz objektov aktivnih odjemalcev;

-

na zahtevo končnega odjemalca mora distribucijski operater zagotoviti, da so končnemu odjemalcu ali tretjim osebam, ki jih je pooblastil končni odjemalec, prek standardiziranega komunikacijskega vmesnika ali dostopa na daljavo in v skladu z izvedbenimi akti Evropske komisije iz 24. člena Direktive 2019/944/EU, dani na razpolago podatki o meritvah oddaje in odjema električne energije, in sicer v lahko razumljivi obliki na način, da je omogočena primerjava ponudb na enaki osnovi.

(3)

Za namene tretje alineje prejšnjega odstavka mora biti končnemu odjemalcu ali tretji osebi, ki jo je pooblastil končni odjemalec, omogočeno, da pridobi podatke s števcev končnega odjemalca ali jih posreduje drugi osebi brez dodatnih stroškov v skladu s pravico do prenosljivosti podatkov na podlagi pravil o varstvu osebnih podatkov.

(4)

Dostop na daljavo do podatkov o porabi in podatkov o meritvah oddaje in odjema električne energije za potrebe tretjega odstavka tega člena se za odjemalce in tretje osebe, ki jih za to pooblastijo končni odjemalci, omogoči prek enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča. Dostop in prenos podatkov se odjemalcem, pooblaščenim tretjim osebam in osebam, ki imajo dostop do podatkov po določbah tega zakona, ne zaračunava.

30. člen

(upravljanje, uporaba, hramba in posredovanje osebnih podatkov)

(1)

Osebni podatki po tem zakonu se obdelujejo skladno z Uredbo 2016/679/EU in zakonom. Nadzor nad obdelavo osebnih podatkov po tem zakonu opravljajo državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov v okviru pooblastil iz zakona, ki ureja informacijskega pooblaščenca.

(2)

Osebni podatki uporabnikov sistema, ki se obdelujejo na podlagi tega zakona, so:

-

ime in priimek, naslov, davčna številka;

-

identifikator prevzemno-predajnega mesta in z njim povezanih enoličnih identifikatorjev merilnih točk ter naziv in naslov prevzemno-predajnega mesta;

-

merilni in obračunski podatki, ki jih je mogoče nedvoumno povezati z uporabnikom sistema, in sicer:

a)

izmerjena delovna energija v intervalu 15 minut ali krajšem časovnem intervalu, ki ga omogoča stanje tehnike, in

b)

časovni agregati izmerjene delovne energije, ki se nanašajo na uporabnika sistema.

(3)

Osebne podatke uporabnikov sistema iz prejšnjega odstavka obdelujejo naslednji upravljavci:

-

distribucijski operater za namen izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti distribucijskega operaterja iz 69. člena tega zakona za uporabnike sistema na področju celotne Slovenije;

-

fizične ali pravne osebe, na katere je distribucijski operater skladno s tretjim odstavkom 69. člena tega zakona prenesel izvajanje nalog iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, za namen izvajanja teh nalog za uporabnike, priključene na omrežje, za katero je distribucijski operater nanje prenesel izvajanje nalog;

-

operaterji zaprtega distribucijskega sistema za namen izvajanja nalog iz 89. člena tega zakona za uporabnike, priključene na omrežje, ki ga upravljajo;

-

dobavitelji električne energije za namen izvajanja pogodbe o dobavi z uporabnikom sistema na podlagi 12. člena tega zakona in za namen izdelave obratovalnih napovedi iz 101. člena tega zakona za uporabnike sistema, od katerih so pridobili ustrezno privolitev ali s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o odkupu oziroma dobavi;

-

agregatorji za namen izvajanja pogodbe o agregiranju z uporabnikom sistema na podlagi 22. člena tega zakona in za namen izdelave obratovalnih napovedi iz 101. člena tega zakona za uporabnike sistema, od katerih so pridobili ustrezno privolitev ali s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o agregaciji;

-

gospodarska družba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost centra za podpore skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, in sicer za izvajanje nalog te gospodarske javne službe, za uporabnike sistema, od katerih so pridobili ustrezno privolitev ali s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o odkupu oziroma dobavi.

(4)

Osebne podatke uporabnikov sistema iz drugega odstavka tega člena obdelujejo tudi naslednji uporabniki:

-

sistemski operater za namen izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja iz 45. člena tega zakona za uporabnike sistema, od katerih je pridobil ustrezno privolitev ali ki direktno ali prek agregatorjev za sistemskega operaterja izvajajo sistemske storitve;

-

operater trga z električno energijo za izvajanje nalog gospodarske javne službe dejavnosti operaterja trga z električno energijo iz 94. člena tega zakona za vse uporabnike v Sloveniji.

(5)

Upravljavci iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema tudi z namenom njihovega zagotavljanja uporabnikom sistema in subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi pogodbenega razmerja, sklenjenega z uporabnikom sistema, ali na podlagi privolitve uporabnika sistema.

(6)

Upravljavci iz tretjega in uporabniki iz četrtega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke iz drugega odstavka tega člena v obsegu, ki ga potrebujejo za doseganje namenov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.

(7)

Merilni podatki iz drugega odstavka tega člena se zaradi zagotavljanja podatkov za učinkovito delovanje trga z električno energijo, izvajanje energetskih storitev ter za namen obratovanja in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe hranijo največ tri leta po poteku leta, v katerem nastanejo. Ne glede na določbe prejšnjega stavka se časovni agregati na ravni od vključno enega meseca, ki se nanašajo na uporabnika sistema, hranijo največ pet let po poteku leta, v katerem nastanejo.

(8)

Drugi osebni podatki uporabnikov sistema, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, se hranijo tako dolgo, kot je nujno za izvajanje ukrepov na zahtevo posameznika pred sklenitvijo pogodbe, za izvajanje pogodbe ter uveljavljanje pravic in obveznosti iz sklenjene pogodbe oziroma do poteka roka za uveljavljanje pravnega varstva pogodbenih strank.

(9)

Upravljavci osebnih podatkov iz prvih treh alinej tretjega odstavka tega člena v okviru sistema za enotni dostop do podatkov na podlagi standardiziranih podatkovnih storitev uporabnikom sistema in drugim subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega razmerja, sklenjenega z uporabnikom sistema, ali njegove privolitve, zagotavlja varen, učinkovit in brezplačen dostop do osebnih podatkov prek enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča.

(10)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravljavci osebnih podatkov iz prvih treh alinej tretjega odstavka tega člena uporabnikom sistema in drugim subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega razmerja, sklenjenega z uporabnikom sistema ali njegovega dovolila, omogoči dostop do osebnih podatkov tudi prek standardiziranega vmesnika naprednega števca za lokalni dostop do podatkov.

(11)

Upravljavci osebnih podatkov iz prvih dveh alinej tretjega odstavka tega člena morajo v okviru sistema za enotni dostop do podatkov imenovati nadzornika za skladnost, ki je odgovoren za spremljanje izvajanja ukrepov, ki jih sprejme ta upravljavec za zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do podatkov in izpolnjevanja pravil za ravnanje z osebnimi podatki iz tega člena. Za nadzornika za skladnost se uporabljajo določbe Uredbe 2016/679/EU, ki se nanašajo na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov.

(12)

Elektrooperaterji, operater trga in izvajalci sistemskih storitev lahko zaradi zanesljivega obratovanja sistema ter analize pravilnega ukrepanja v različnih obratovalnih stanjih na telefonskih številkah, namenjenih sporočanju ter izvajanju nalog vodenja in obratovanja, snemajo vsebino komunikacij, podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s to komunikacijo, ter dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena, če so kličoče osebe predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka. Posneto sporočilo in podatke je treba nemudoma izbrisati. Če gre za podatke v zvezi z dogodkom, pri katerem je nastala škoda, pa jih je treba izbrisati najpozneje do poteka roka, v katerem je mogoče uveljavljati odškodninske zahtevke zaradi varnega in zanesljivega obratovanja sistema, ki se nanašajo na dogajanje v zvezi s klicem, oziroma do pravnomočne odločitve o takem zahtevku v primeru njegovega uveljavljanja.

31. člen

(zahteve za interoperabilnost)

(1)

Za zagotovitev konkurence na maloprodajnem trgu in v izogib pretiranim upravnim stroškom za uporabnike sistema in druge subjekte, ki so upravičeni do dostopa do podatkov na podlagi tega zakona, mora biti zagotovljena popolna interoperabilnost energetskih storitev.

(2)

Energetska podjetja so dolžna upoštevati zahteve za interoperabilnost in postopke za dostop do podatkov, ki jih predpiše Evropska komisija z izvedbenimi akti na podlagi drugega odstavka 24. člena Direktive 2019/944.

(3)

Vstopna točka nacionalnega podatkovnega vozlišča mora vključiti tudi podatke iz prenosnega sistema in zaprtih distribucijskih sistemov, sistemski operater in upravljalci zaprtih distribucijskih sistemov pa so dolžni te podatke zagotoviti.

(4)

Vlada z uredbo predpiše ukrepe in postopke, da se zagotovijo uvedba in povezljivost naprednih merilnih sistemov na območju Republike Slovenije ter skladnost z zahtevami za dostop do podatkov in zahtevami interoperabilnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.

3. oddelek: Zasilna in nujna oskrba

32. člen

(zasilna oskrba)

(1)

Distribucijski operater mora samodejno in brez prestopnih rokov zagotoviti dobavo končnim odjemalcem, ki so priključeni na njegov sistem, če jim preneha veljavnost pogodbe o dobavi zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja, ali če iz drugega razloga izgubijo status člana bilančne sheme, v skladu s predpisom, ki ureja delovanje trga z električno energijo. O prenehanju veljavnosti pogodbe o dobavi in začetku izvajanja zasilne oskrbe mora distribucijski operater obvestiti odjemalca takoj po prejemu obvestila operaterja trga.

(2)

Distribucijski operater mora na zahtevo odjemalca zagotoviti dobavo tudi vsakemu:

-

gospodinjskemu odjemalcu,

-

malemu poslovnemu odjemalcu.

(3)

Cena dobave iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti javno objavljena in višja od tržne cene za dobavo primerljivemu odjemalcu, ne sme pa je presegati več kot 25 %. Ceno električne energije za zasilno oskrbo določi distribucijski operater v višini, ki pokriva dolgoročno ceno nabave električne energije ter dodatne stroške zagotavljanja in izvajanja zasilne oskrbe. Pogoji zasilne oskrbe se natančneje določijo v sistemskih obratovalnih navodilih.

(4)

Če distribucijski operater ne določi cene električne energije za zasilno oskrbo ali jo določi v nasprotju s prejšnjim odstavkom, jo določi agencija.

(5)

Distribucijski operater mora odjemalce v obvestilu iz prvega odstavka tega člena ter v opominu pred odklopom obvestiti o možnosti in pogojih zasilne oskrbe ter o obveznostih v zvezi z oskrbo ranljivih odjemalcev iz 33. člena tega zakona.

33. člen

(ranljivi odjemalci in nujna oskrba)

(1)

Ranljivi odjemalec je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, deleža izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za gospodinjsko rabo, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo gospodinjsko rabo.

(2)

Distribucijski operater ranljivemu odjemalcu ne sme odklopiti električne energije oziroma odjema omejiti pod količino oziroma moč, ki je glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, kraj prebivanja, zdravstveno stanje in druge podobne okoliščine) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo.

(3)

Distribucijski operater mora odjemalca pred odklopom obvestiti o možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora odjemalec predložiti operaterju, da mu distribucijski operater odobri nujno oskrbo, in o rokih, v katerih je treba ta dokazila predložiti. Podrobnejše pogoje in ceno nujne oskrbe, ki pokriva stroške nabave energije, predpiše distribucijski operater v sistemskih obratovalnih navodilih iz 136. člena tega zakona v skladu s pravili in kriteriji, ki jih predpiše agencija.

(4)

Če distribucijski operater ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma obvesti odjemalca in mu v podpis predloži pogodbo o nujni oskrbi. Če distribucijski operater presodi, da pogoji za nujno oskrbo niso izpolnjeni, o tem nemudoma pisno obvesti odjemalca in nadaljuje postopek odklopa. O sporih v zvezi z upravičenostjo do nujne oskrbe odloča agencija po postopku za odločanje o sporih iz zakona, ki ureja agencijo.

(5)

Stroški nujne oskrbe ranljivih odjemalcev so upravičeni stroški distribucijskega operaterja.

34. člen

(energetska revščina)

(1)

Vlada predpiše merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, kot so materialna ogroženost, velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka, preseganje povprečnega deleža izdatkov za energijo in nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva. Materialna ogroženost se dokazuje z odločbo o denarni socialni pomoči ali z odločbo o varstvenem dodatku.

(2)

Vlada sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje podpore za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom zmanjšanja energetske revščine.

(3)

Ukrepi iz prejšnjega odstavka ne smejo ovirati proste izbire dobavitelja ali delovanja trgov z električno energijo in ne smejo vključevati ukrepov kontrole cen električne energije.

(4)

O ukrepih iz drugega odstavka tega člena se obvesti Evropska komisija na način iz drugega odstavka 7. člena tega zakona.

III. poglavje: PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

35. člen

(energetsko dovoljenje)

(1)

Za gradnjo objektov za proizvodnjo električne energije z nazivno električno močjo, večjo od 10 MW, ki so priključeni na javno omrežje, mora investitor pridobiti dokončno energetsko dovoljenje, ki ga izda ministrstvo, pristojno za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)

V primeru gradnje objekta iz prejšnjega odstavka lahko investitor zahteva izdajo energetskega dovoljenja po sprejetju državnega prostorskega načrta oziroma po sprejetju uredbe o najustreznejši varianti.

(3)

Z energetskim dovoljenjem se določijo:

-

lokacija ali okvirno območje, na katero se energetsko dovoljenje nanaša;

-

vrsta objekta, vir energije ali gorivo, naprave, na katere se energetsko dovoljenje nanaša;

-

pogoji v zvezi z uporabo javnega dobra ali javne infrastrukture;

-

obveznosti imetnika energetskega dovoljenja v zvezi s posredovanjem podatkov ministrstvu;

-

čas veljavnosti energetskega dovoljenja.

(4)

Minister ali ministrica, pristojna za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše pogoje in vsebino vloge za izdajo energetskega dovoljenja za posamezne vrste objektov iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na:

1.

skladnost objekta z dokumenti dolgoročnega načrtovanja na področju energetske politike, akcijskimi načrti, strategijami in programi;

2.

opredelitev meril in pogojev za določitev izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka tega člena o moči, večji od 10 MW;

3.

vpliv objekta na varnost in zanesljivost elektroenergetskega sistema, naprav in pripadajoče opreme ter pogoje za priključitev na omrežje;

4.

zdravje in varovanje ljudi ter varstvo okolja;

5.

zahtevano energetsko učinkovitost tehnologije ali upoštevanje zadnjega stanja tehnike;

6.

vrsto primarnih virov energije s poudarkom na obnovljivih, nizkoogljičnih in domačih virih energije;

7.

tehnično, gospodarsko in finančno usposobljenost vlagatelja zahteve za energetsko dovoljenje;

8.

usklajenost objekta z ukrepi za zagotavljanje zanesljive, redne, kakovostne in cenovno ustrezne proizvodnje, vključno z uporabo obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in varstva okolja;

9.

ugotavljanje razpoložljivosti predvidenih lokacij in območja, na katerih naj bi se izvajala energetska dejavnost glede na že izdana energetska dovoljenja;

10.

prispevek proizvodne zmogljivosti objekta k izpolnjevanju ciljev države in Evropske unije na področju obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije;

11.

prispevek proizvodne zmogljivosti k zmanjšanju emisij;

12.

ugotavljanje obstoja drugih možnosti namesto gradnje novih proizvodnih zmogljivosti, kot so rešitve za prilagajanje odjema in shranjevanje energije.

(5)

Energetsko dovoljenje je treba pridobiti tudi za vsako rekonstrukcijo objektov iz prvega odstavka tega člena, ki spreminja energetske parametre objekta in katere obseg sprememb je tak, da je za rekonstrukcijski poseg treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

(6)

Če investitor energetsko dovoljenje prenese na drugo osebo, energetsko dovoljenje ostane v veljavi in zavezuje vsakokratnega lastnika proizvodnega objekta, na katerega se dovoljenje nanaša.

(7)

Če investitor energetsko dovoljenje prenese na drugo osebo pred začetkom gradnje ali med gradnjo, se lahko na zahtevo novega investitorja energetsko dovoljenje spremeni.

(8)

Veljavnost energetskega dovoljenja je pet let od dneva njegove pravnomočnosti. Ministrstvo lahko v času veljavnosti energetskega dovoljenja na zahtevo investitorja veljavnost energetskega dovoljenja z odločbo podaljša, če investitor iz upravičenih razlogov ni mogel pravočasno izpolniti obveznosti iz naslednjega odstavka, vendar skupaj največ za rok veljavnosti iz prejšnjega stavka. Upravičeni razlogi so zlasti tisti, ki niso nastali zaradi investitorjevih opustitev dolžnega ravnanja ali iz vzrokov na njegovi strani.

(9)

Če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži popolne zahteve za gradbeno dovoljenje za objekt za proizvodnjo električne energije oziroma ne vloži popolne zahteve za izdajo celovitega dovoljenja za objekt za proizvodnjo električne energije, energetsko dovoljenje preneha veljati. Ta določba velja tudi za vložitev popolne zahteve za izdajo drugega upravnega akta, ki po nastopu svoje veljavnosti daje investitorju pravico začeti gradnjo objekta iz prvega odstavka tega člena.

(10)

Ministrstvo vodi register energetskih dovoljenj. Kadar je imetnik energetskega dovoljenja fizična oseba, se v register vpišejo naslednji osebni podatki: osebno ime imetnika dovoljenja in naslov stalnega ali začasnega prebivališča imetnika dovoljenja. Podatki iz registra so javni.

36. člen

(smiselna uporaba določb o odjemalcih za proizvajalce)

Za proizvajalce in njihovo v omrežje oddano energijo se smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona, ki se nanašajo na končne odjemalce in njihovo iz omrežja prevzeto energijo:

-

13. člena;

-

prvega in drugega odstavka 14. člena;

-

15. člena, razen desete in enajste alineje drugega odstavka;

-

tretjega odstavka 18. člena, razen kolikor se nanaša na agregatorje, in četrtega odstavka 18. člena;

-

drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena;

-

21. in 22. člena;

-

drugega odstavka 25. člena;

-

prvega do petega odstavka 28. člena in

-

29. člena.

1. oddelek: Zadostnost virov in mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti

1. pododdelek: Spremljanje zadostnosti proizvodnih zmogljivosti

37. člen

(odpravljanje težav pri zadostnosti virov)

(1)

Sistemski operater pri pripravi razvojnega načrta prenosnega sistema iz 49. člena tega zakona in ocenjevanju zadostnosti proizvodnih virov upošteva ugotovitve evropske ocene zadostnosti virov. Če je zaradi dejanskih razmer in odpravljanja potencialnih težav treba evropsko oceno dopolniti, izdela nacionalno oceno zadostnosti virov v skladu s 24. členom Uredbe 2019/943/EU.

(2)

Kadar evropska ocena zadostnosti virov ali nacionalna ocena zadostnosti virov ugotovi težavo v zvezi z zadostnostjo virov, mora sistemski operater pridobiti mnenje agencije, v katerem morajo biti opredeljena regulativna izkrivljanja ali pomanjkljivosti trga, ki so težave povzročile ali prispevale k njihovemu nastanku. Agencija pripravljeno mnenje posreduje tudi na ministrstvo.

(3)

Ministrstvo v sodelovanju s sistemskim operaterjem sestavi in objavi načrt za izvedbo ukrepov za zagotovitev zadostnosti virov s časovnim načrtom za odpravo vseh ugotovljenih regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga v okviru postopka državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: načrt za izvedbo). Ministrstvo o načrtu za izvedbo seznani vlado in ga pošlje Evropski komisiji za pridobitev mnenja.

(4)

Zagotavljanje zadostnosti virov je zaradi zanesljive oskrbe z električno energijo v splošnem gospodarskem interesu države.

38. člen

(poročanje o izvajanju načrta za izvedbo)

Agencija spremlja izvajanje načrta za izvedbo iz prejšnjega člena in rezultate spremljanja objavi v letnem poročilu, ki ga predloži Evropski komisiji.

2. pododdelek: Mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti in standard zanesljivosti

39. člen

(mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti)

(1)

Ministrstvo lahko za odpravo težav v zvezi z zadostnostjo virov v načrt za izvedbo uvrsti tudi mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, ki temelji na načelih in pravilih iz 21., 22. in 26. člena Uredbe 2019/943/EU in je skladen s pravili za državne pomoči. V tem primeru mora ministrstvo predhodno zagotoviti celovito študijo o morebitnih učinkih predvidenega mehanizma na sosednje države, s katero seznani ministrstva, pristojna za energijo, operaterje prenosnih sistemov in regulatorje trgov sosednjih držav ter jih zaprosi za mnenje v zvezi z ugotovljenimi učinki.

(2)

Ministrstvo pri pripravi načrta za izvedbo in določanju potrebnega obsega mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti upošteva merila in pogoje, ki jih predlaga agencija.

(3)

Mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti se lahko izvaja po prejemu pozitivnega mnenja Evropske komisije o načrtu za izvedbo.

40. člen

(standard zanesljivosti)

(1)

Sistemski operater pripravi standard zanesljivosti, s katerim se določi potrebna raven zanesljivosti oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji. Standard zanesljivosti se uporablja pri izdelavi nacionalne ocene zadostnosti virov.

(2)

Standard zanesljivosti mora biti primerljiv s standardi zanesljivosti, določenimi v čezmejnih trgovalnih območjih in mora temeljiti na metodologiji iz petega odstavka 23. člena Uredbe 2019/943/EU.

3. pododdelek: Izvajanje konkurenčnega postopka za pridobivanje ponudb proizvodnih zmogljivosti

41. člen

(konkurenčni postopek izbora ponudnikov proizvodnih zmogljivosti)

(1)

Center za podpore v skladu z načrtom za izvedbo vsako leto objavi javni poziv za zbiranje ponudb za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, na podlagi katerega se s preglednim, nediskriminatornim in konkurenčnim postopkom izberejo ponudniki proizvodnih zmogljivosti za zagotovitev predvidenega obsega proizvodnih zmogljivosti.

(2)

Postopek izbire ponudnikov se po roku za oddajo ponudb iz poziva lahko izvede, če je na podlagi števila in obsega prejetih ponudb različnih ponudnikov zmogljivosti zagotovljena konkurenčnost na način, da doseže ciljni obseg zmogljivosti in niso izbrane ponudbe vseh ponudnikov. Nasprotno je treba najpozneje v roku enega meseca objaviti nov javni poziv za zbiranje ponudb zmogljivosti. Na podlagi ponovnega poziva se izvede izbira ponudnikov zmogljivosti ne glede na število ponudnikov in obseg ponujenih zmogljivosti.

(3)

Rezultate postopka izbire ponudnikov zmogljivosti objavi center za podpore na svoji spletni strani.

(4)

Pravila za imenovanje, delovanje in pristojnosti komisije centra za podpore za izbor ponudnikov proizvodnih zmogljivosti ter izvajanje konkurenčnega postopka izbora sprejme center za podpore pred prvim postopkom in po pridobitvi soglasja ministra.

42. člen

(pogodba o zagotavljanju plačila za zmogljivosti)

(1)

Center za podpore je dolžan najpozneje v 30 dneh po zaključenem postopku izbranim ponudnikom posredovati v podpis pogodbo, s katero se uredijo izvajanje plačila za zagotavljanje zmogljivosti in druga vprašanja medsebojnih razmerij v zvezi s tem (v nadaljnjem besedilu: pogodba o zagotavljanju plačila za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti). S pogodbo o zagotavljanju plačila za zagotavljanje proizvodnih zmogljivost se urejajo tudi postopki obračunavanja pogodbene kazni v primeru, da ponudnik ne zagotovi pogodbenih proizvodnih zmogljivosti. Pogodbena kazen se določi v višini stroška sistemskega operaterja zaradi neizpolnitve obveznosti ponudnika v obravnavanem obdobju.

(2)

Če ponudnik proizvodnih zmogljivosti v enem mesecu, ko je pozvan k sklenitvi pogodbe o zagotavljanju plačila za zagotavljanje proizvodnih zmogljivost, ne sklene pogodbe in tega ne stori niti v dodatnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, ni upravičen do sklenitve pogodbe. Za količino proizvodnih zmogljivosti, ki s tem izpade, se pripravi predlog pogodbe o zagotavljanju plačila za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti za prvega naslednjega ponudnika od ponudnikov, ki so izpadli iz izbora v prvem krogu, po vrstnem redu, kot ga je določila komisija centra za podpore.

(3)

Center za podpore vodi register ponudnikov proizvodnih zmogljivosti. Center za podpore podatke o višini in prejemnikih plačil za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti objavi na svoji spletni strani.

43. člen

(zagotavljanje podatkov za izvajanje pogodb o zagotavljanju plačila za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti)

Ponudniki zmogljivosti, ki so s centrom za podpore sklenili pogodbo o zagotavljanju plačila za zmogljivost, in elektrooperaterji, na katerih omrežje so ponudniki zmogljivosti priključeni, so centru za podpore na njegovo zahtevo dolžni posredovati podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog v okviru gospodarske javne službe po tem zakonu.

4. pododdelek: Zagotavljanje sredstev za izvajanje mehanizma zagotavljanja proizvodnih zmogljivosti

44. člen

(prispevek za mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti)

(1)

Sredstva za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti se centru za podpore zagotavljajo s prispevkom za mehanizem zmogljivosti in s pogodbenimi kaznimi, ki jih plačajo ponudniki zmogljivosti.

(2)

Višina prispevka za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, ki ga plačuje vsak končni odjemalec za posamezno prevzemno-predajno mesto, je odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena uporabe energije.

(3)

Višino prispevka iz prejšnjega odstavka določi vlada za obdobje enega leta tako, da sredstva zadoščajo za pokritje predvidenih izdatkov iz petega odstavka tega člena v tem letu. Dokler vlada ne določi nove višine prispevkov za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, se uporablja njihova višina iz prejšnjega obdobja.

(4)

Končni odjemalec plačuje prispevek za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino. Dobavitelji in elektrooperaterji, ki skupaj s plačilom omrežnine prejmejo prispevek za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, ga morajo nemudoma in brezplačno prenesti v korist centra za podpore.

(5)

Sredstva za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti se uporabljajo za:

a)

pokrivanje stroškov centra za podpore zaradi aktivnosti v zvezi izvajanjem nalog za mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti;

b)

zagotavljanje plačil po pogodbah o zagotavljanju plačila za zagotavljanje proizvodnih zmogljivost.

(6)

Višino sredstev za delovanje centra za podpore iz dela prispevka za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti določi vlada na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta. Dokler vlada ne določi nove višine sredstev za delovanje centra za podpore, se uporabljajo sredstva v obsegu iz zadnjega obdobja, za katero je vlada določila višino sredstev.

(7)

Vlada z uredbo podrobneje predpiše način določanja in obračunavanja prispevka za izvajanje mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti iz prvega odstavka tega člena.

IV. poglavje: PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE

1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja

45. člen

(dejavnost sistemskega operaterja)

(1)

Dejavnost sistemskega operaterja je obvezna državna gospodarska javna služba.

(2)

Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:

1.

varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje, graditev in vzdrževanje prenosnega sistema;