TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Za odškodninsko odgovornost morajo biti kumulativno podani elementi odškodninskega delikta in sicer da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ker tožnik, kot to pravilno ugotavlja nižje sodišče, ni dokazal nedopustnega ravnanja tožene stranke, saj je po ugotovitvi sodišča tožena stranka postopala v skladu z določbami ZZVZZ, to pomeni, da tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato je sodišče ta del tožbenega zahtevka utemeljeno zavrnilo.

Ko je revizijsko sodišče obravnavalo revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje izvedenskega mnenja zdravniške komisije, je ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ne da bi bila izdana dokončna odločba v predhodnem (upravnem) postopku, lahko zaključilo, da je nižje sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja šele dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe. Procesna predpostavka je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je vložitev tožbe dovoljena. Ker ta pogoj ni bil izpolnjen, je bila tožba, s katero je tožnik zahteval razveljavitev mnenja zdravniške komisije II. stopnje, v skladu z določbo 30. člena ZDSS, pravilno zavržena, ker ni bila dovoljena, saj tožnik ni smel vložiti tožbe, če ni izčrpal predvidenih (rednih pravnih) sredstev oziroma predpisanih postopkov, določenih v ZZVZZ.