Zakon o medijih (ZMed-1)

2460. Zakon o medijih (ZMed-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o medijih (ZMed-1)

Razglašam Zakon o medijih (ZMed-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. septembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-249

Ljubljana, dne 11. septembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O MEDIJIH (ZMed-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb na področju medijev ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev in ukrepe za njegovo uresničevanje z namenom zagotavljanja svobode izražanja, zaščite svobode in neodvisnosti medijev, spodbujanja in zaščite medijske pluralnosti ter zaščite novinarske in uredniške avtonomije.

(2)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata prvi in drugi odstavek 114. člen Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L št. 321, z dne 17. 12. 2018, str. 36), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/444 z dne 16. decembra 2022 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z ukrepi za zagotovitev učinkovitega dostopa do služb za pomoč v sili prek komunikacij v sili na enotno evropsko številko za klic v sili „112“ (UL L št. 65 z dne 2. 3. 2023, str. 1).

(3)

S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje 3., 4., 6., 22. in 25. člena Uredbe (EU) 2024/1083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu in spremembi Direktive 2010/13/EU (UL L št. 2024/1083 z dne 17. 4. 2024) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2024/1083).

2. člen

(uporaba zakona)

(1)

Ta zakon se uporablja za medije, katerih tako sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija kot tudi sedež uredništva medija (v nadaljnjem besedilu: uredništvo) sta v Republiki Sloveniji.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon uporablja tudi za medij, pri katerem je v Republiki Sloveniji ali samo sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija ali samo uredništvo, če gre za medij, ki zagotavlja programske vsebine v slovenščini.

(3)

Za avdiovizualne medijske storitve se ta zakon uporablja glede vprašanj, ki niso urejena z zakonom, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(4)

Določbe tega zakona o razkritju nasprotja interesov (23. člen), prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj (51. člen), o zaščiti otrok (52. člen) ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov (55. do 62. člen) veljajo za vse oblike komuniciranja, namenjenega splošni javnosti, kar zajema tudi dejavnost vplivnežev, ne glede na to, ali štejejo za medij po tem zakonu, razen če je namenjena izključno zasebnemu komuniciranju med posamezniki.

(5)

Ne glede na določbe tega člena se glede dodelitve finančne podpore medijem (13. do 17. člen) in ocene koncentracij na medijskem trgu (24. do 40. člen) ta zakon uporablja tudi za izdajatelje, ki nimajo sedeža oziroma stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

Medij je storitev, kot je določena v 56. in 57. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), katere namen je periodično zagotavljanje ali razširjanje programskih vsebin, za katere je uredniško odgovoren izdajatelj medija, splošni javnosti, in sicer na katerem koli nosilcu objavljanja informacij ali po kateri koli komunikacijski poti z namenom obveščanja, izobraževanja, zabave, vplivanja na javno mnenje ali trženja uporabnikov.

2.

Programska vsebina je posamezna poljubno dolga, uredniško oblikovana zaključena enota v mediju, ki je v besedilni, slikovni, avdio ali video obliki ali kombinacija navedenih oblik in jo oblikuje izdajatelj, ki je zanjo uredniško odgovoren.

3.

Izdajatelj ali izdajateljica medija (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je fizična ali pravna oseba, ki opravlja dejavnost zagotavljanja ali razširjanja programskih vsebin in ima uredniško odgovornost za izbiro programskih vsebin ter ki določa način, na katerega je ta dejavnost organizirana.

4.

Uredniška odgovornost zajema izvajanje postopkov nadzora pri izbiranju, organiziranju in razvrščanju ali umeščanju programskih vsebin, ki jih medij zagotavlja ali razširja. Ta odgovornost se uresničuje z rednim sprejemanjem uredniških odločitev, ki so ključnega pomena za vsakodnevno delovanje medija. Uredniška odgovornost obsega tudi nadzor nad programskimi vsebinami, ki so generirane, delno generirane, izbrane ali razvrščene s pomočjo umetne inteligence, vključno z izbori vsebin in uredniškimi priporočili vsebin za občinstvo.

5.

Uredniška odločitev je odločitev, ki se redno sprejema za izvajanje uredniške odgovornosti in je povezana z vsakodnevnim delovanjem izdajatelja medija.

6.

Radijska dejavnost je izvirno linearno razširjanje oziroma prenašanje ali oddajanje programskih vsebin v avdio obliki po elektronskih komunikacijskih omrežjih, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja elektronske komunikacije, z namenom prenašanja teh vsebin javnosti.

7.

Televizijska dejavnost, avdiovizualna medijska storitev, televizijski program in tematski televizijski program pomeni, kot to določa zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

8.

Operater ali operaterka elektronskih komunikacij (v nadaljnjem besedilu: operater) pomeni, kot to določa zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

9.

Multipleks je del digitalnega telekomunikacijskega radiodifuznega sistema, ki združuje več različnih digitalnih vhodnih kanalov in jih prenaša skupaj.

10.

Operater ali operaterka multipleksa (v nadaljnjem besedilu: operater multipleksa) je fizična ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, upravlja multipleks.

11.

Spletna platforma pomeni, kot je to določeno v točki (i) 3. člena Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (UL L št. 277 z dne 27. 10. 2022, str. 1), zadnjič dopolnjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/436 z dne 20. oktobra 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil o izvajanju revizij za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike (UL L št. 2024/436 z dne 2. 2. 2024).

12.

Novinar ali novinarka (v nadaljnjem besedilu: novinar) je oseba, ki redno in neposredno zbira, obdeluje, oblikuje, ustvarja ali razvršča informacije za objavo v medijih in ima z izdajateljem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugo redno sodelovanje na podlagi pogodb civilnega prava kot fizična ali samozaposlena oseba ali samostojni novinar.

13.

Odgovorni urednik ali odgovorna urednica (v nadaljnjem besedilu: odgovorni urednik) je oseba, odgovorna za izbiro, organizacijo in razvrstitev ali časovno oziroma prostorsko umestitev programskih vsebin v mediju in ki opravlja druge naloge, določene s temeljnim aktom izdajatelja.

14.

Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik, uredniki in novinarji, ki so zaposleni pri izdajatelju, ter drugi avtorji prispevkov oziroma stalni programski sodelavci, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti. Če pri izdajatelju ni zaposlenih urednikov ali novinarjev oziroma tudi ni drugih pogodbenih avtorjev prispevkov oziroma stalnih programskih sodelavcev, lahko uredništvo sestavlja samo odgovorni urednik.

15.

Vplivneži so ustvarjalci spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo videov ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes z namenom monetiziranja vsebine (zbiranja sledilcev z namenom prodaje ali trženja izdelkov in storitev, trženja oglasov in podobno). Za vplivneže štejejo posamezniki, ki periodično objavljajo vsebine in imajo minimalno 10.000 uporabnikov (naročnikov, sledilcev in podobno).

16.

Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih lahko interes izdajatelja, njegovih poslovodnih oseb ali lastnikov izdajatelja vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno obveščanje v mediju. Interes izdajatelja, njegovih poslovodnih oseb ali lastnikov izdajatelja iz prejšnjega stavka pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist za navedene subjekte, njihove družinske člane in druge fizične ali pravne osebe, s katerimi imajo ali so imeli ti subjekti ali njihovi družinski člani osebne, poslovne ali politične stike. Družinski člani iz prejšnjega stavka so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v zunajzakonski skupnosti.

17.

Vdorna programska oprema za nadzor pomeni, kot je to določeno v dvajsetem odstavku 2. člena Uredbe (EU) 2024/1083.

18.

Programska zasnova je sestavni del pogodbe o zaposlitvi med izdajateljem in urednikom ter med izdajateljem in novinarjem, v kateri izdajatelj določi namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje medija.

19.

Temeljni akt izdajatelja je akt, ki ga sprejme najvišji organ izdajatelja in v katerem poleg prvin svoje organiziranosti in delovanja kot pravnega subjekta ureja tudi vprašanja, ki jih določa ta zakon (na primer sestavo uredništva, razmerja med izdajateljem in uredništvom, medsebojna razmerja v uredništvu, postopek za imenovanje in razrešitev odgovornega urednika).

20.

Medijska pluralnost pomeni različnost in raznovrstnost javno dostopne medijske ponudbe (virov, vsebin in stališč), ki je ključna za delovanje demokratične družbe, ker omogoča raznolikost mnenj, odgovorno in kritično razumevanje družbenih vprašanj ter varuje svobodo izražanja.

21.

Medijska pismenost pomeni, kot je to določeno v enaindvajsetem odstavku 2. člena Uredbe (EU) 2024/1083.

22.

Koncentracija na medijskem trgu pomeni, kot je to določeno v petnajstem odstavku 2. člena Uredbe (EU) 2024/1083.

23.

Javni subjekti so Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni skladi, javna podjetja, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in druge pravne osebe javnega prava.

24.

Subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov so gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, na katere imajo javni subjekti neposredni ali posredni prevladujoč vpliv, posamično ali skupaj. Prevladujoči vpliv je zagotovljen, kadar javni subjekti posamično ali skupaj:

-

v gospodarski družbi neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava lahko izvajajo prevladujoči vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali

-

v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.

25.

Dejanski lastnik pomeni, kot je to določeno v 6. točki 3. člena Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141, z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 1).

26.

Programske vsebine lastne produkcije so uredniško oblikovane zaključene programske enote, katerih producent je izdajatelj sam, ali pa so bile izdelane po njegovem naročilu in za njegov račun. Za programske vsebine lastne produkcije ne štejejo oglasi, radijska in televizijska prodaja ter neplačana obvestila.

27.

Slovenska avdiovizualna dela so avtorska dela, kot so filmi, nadaljevanke ali nanizanke, ki so izvorno izdelana v slovenskem jeziku oziroma italijanskem ali madžarskem jeziku, če so namenjena avtohtoni italijanski ali madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, ali pa so nastala v večinski ali manjšinski produkciji producentov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, če je producent pravna oseba, oziroma producentov, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če je producent fizična oseba.

28.

Slovenska glasba pomeni skladbe, ki se izključno ali v večinskem delu izvajajo v slovenskem jeziku ali so nastale ali so izdane v Republiki Sloveniji.

29.

Neodvisni producent pomeni, kot je to določeno v zakonu, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

30.

Oddajni čas zajema vse programske vsebine, ki jih posamezni radijski ali televizijski program razširja v določeni časovni enoti. Dnevni oddajni čas zajema vse programske vsebine, ki jih posamezni radijski ali televizijski program razširja od 0. do 24. ure posameznega dneva, razen programskih vsebin, ki so iz dnevnega oddajnega časa izvzete s tem zakonom. Letni oddajni čas zajema vse programske vsebine, ki jih posamezni radijski ali televizijski program razširja v obdobju od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta, razen programskih vsebin, ki so iz letnega oddajnega časa izvzete s tem zakonom.

31.

Oglaševanje pomeni objavljanje oglasov ali katerih koli drugih vrst plačanih vsebin (v nadaljnjem besedilu: oglasi), katerih objavo naroči fizična ali pravna oseba z namenom, da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti, pridobivala poslovne partnerje ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime. Oglasi se objavljajo za plačilo ali katero koli drugo obliko monetizacije ali drugo podobno nadomestilo (na primer kompenzacije, plačevanje z blagom ali storitvami) ali z namenom samooglaševanja.

Za oglase ne štejejo:

-

obveščanje izdajatelja v zvezi s programskimi vsebinami njegovega medija (na primer napovedi lastnih izdaj oziroma oddaj);

-

neodplačne objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev, dobrodelnih akcij in akcij, ki so splošnega pomena za varnost prebivalcev Republike Slovenije, ter druge objave v širšem javnem interesu;

-

neodplačne objave v zvezi s promocijo zdravja in zdravega načina življenja oziroma opozarjanjem na za zdravje škodljivo hrano in pijačo;

-

neodplačne objave v zvezi z varovanjem okolja in podnebnimi spremembami;

-

neodplačne predstavitve umetniških del in kulturno-umetniških prireditev;

-

neodplačno navajanje producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma akcij.

32.

Sponzoriranje je katera koli oblika prispevanja k financiranju programskih vsebin s strani fizične ali pravne osebe, ki to stori z namenom promocije ali uveljavitve svojega imena ali firme, dejavnosti, izdelka ali znamke oziroma svoje podobe v javnosti.

33.

Promocijsko umeščanje izdelkov pomeni kakršno koli obliko komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali znamko za njuno označevanje ali se sklicuje nanje, tako, da se pokažejo ali prikažejo v programski vsebini, v zameno za plačilo ali podobno nadomestilo.

34.

Radijska prodaja pomeni neposredne ponudbe, ki se v zameno za plačilo predvajajo javnosti v radijskem programu zaradi preskrbe z blagom ali storitvami, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi.

35.

Televizijska prodaja pomeni, kot je to določeno v zakonu, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

36.

Državno oglaševanje pomeni, kot je to določeno v devetnajstem odstavku 2. člena Uredbe (EU) 2024/1083.

37.

Politično oglaševanje pomeni, kot je to določeno v Uredbi (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju (UL L št. 2024/900 z dne 20. 3. 2024).

38.

Versko oglaševanje pomeni objavljanje oglasov ali katerih koli drugih vrst plačanih vsebin, katerih objavo naroči verska skupnost z namenom vplivanja na versko prepričanje posameznikov ali javnosti. Med versko oglaševanje ne štejejo:

-

cerkvena oznanila,

-

obveščanje verskih skupnosti o lastnih humanitarnih dejavnostih oziroma dobrodelnih akcijah,

-

javni nagovori predstavnikov verskih skupnosti v okviru večjih verskih praznikov, ki se običajno predvajajo v radijskih in televizijskih programih v Republiki Sloveniji.

39.

Merjenje občinstva pomeni, kot je to določeno v šestnajstem odstavku 2. člena Uredbe (EU) 2024/1083.

40.

Sistem umetne inteligence pomeni, kot je to določeno v 3. členu Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (UL L št. 2024/1689 z dne 12. 7. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2024/1689).

41.

Generativna umetna inteligenca se nanaša na sisteme umetne inteligence, ki lahko ustvarijo besedila, fotografije, slike, videe in druge programske vsebine v obliki, ki je ni mogoče zlahka razločiti od programskih vsebin, ki jih ustvarijo ljudje.

42.

Status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev pomeni, kot to določata zakon, ki ureja nevladne organizacije, in na njegovi podlagi sprejet podzakonski akt, ki določa kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture in medijev.

II. SVOBODA IZRAŽANJA IN NEODVISNOST MEDIJEV TER NOVINARSKA IN UREDNIŠKA AVTONOMIJA

1. Splošno

4. člen

(svoboda izražanja in neodvisnost medijev)

Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti ter varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in poklicnimi kodeksi ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.

5. člen

(uredniška in novinarska avtonomija)

(1)

Uredniki, novinarji in drugi avtorji prispevkov so v okviru programske zasnove medija in v skladu s temeljnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.

(2)

Novinar ima pravico zavrniti pripravo novinarskega prispevka ali vsako drugo novinarsko opravilo, če bi bilo to v nasprotju s strokovnimi in etičnimi pravili, merili in standardi novinarstva. Novinar ne more zavrniti dela, ki se nanaša na tehnično urejanje programskih vsebin, povzemanje prispevkov drugih avtorjev ali urejanje poročil.

(3)

Novinarju se zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo medija ter strokovnimi pravili, merili in standardi, ali v primeru upravičene zavrnitve priprave prispevka ali drugega dela iz prejšnjega odstavka ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja.

(4)

Nihče ne sme novinarju brez njegovega soglasja pomensko spremeniti njegovega prispevka.

(5)

Vsak novinarski prispevek mora biti podpisan (na primer s celim imenom in priimkom novinarja, navedbo uredništva, začetnicami, umetniškim imenom ali psevdonimom). Podpisovanje prispevkov z izmišljenimi avtorji in neobstoječimi osebami ni dopustno. Uporaba psevdonima je dopustna zaradi zaščite vira ali drugih utemeljenih razlogov, pri čemer mora biti v prispevku jasno označeno, da gre za uporabo psevdonima. Podpisovanje novinarskega prispevka brez vednosti novinarja ali proti njegovi volji ni dopustno.

6. člen

(zaščita vira informacij)

(1)

Izdajatelji in njihovi uredniki, novinarji ali drugi avtorji prispevkov morajo zagotoviti zaupnost vira informacij. Razen sodišča in le v primeru, ko to določa kazenska zakonodaja, ne sme nihče zahtevati od izdajatelja, urednika, novinarja, avtorja prispevka ali katere koli druge osebe, ki bi zaradi svojega poklicnega oziroma drugega razmerja z izdajateljem ali njegovim uredništvom lahko imela informacije, povezane z novinarskimi viri ali zaupnim komuniciranjem, ali pa bi jih lahko identificirale, da razkrije vir informacij ali drugo zaupno komuniciranje. Prav tako se oseb iz prejšnjega stavka ne sme pridržati, preiskovati in kaznovati ali njihovih poslovnih in zasebnih prostorov nadzorovati, preiskati in zaseči, da bi se pridobile informacije, povezane z novinarskimi viri ali zaupnim komuniciranjem, ali bi jih bilo mogoče identificirati, razen če se takšni ukrepi uporabijo na podlagi odločbe sodišča.

(2)

Prepovedano je namestiti vdorno programsko opremo za nadzor na katero koli napravo, ki jo pri svojem delu uporabljajo izdajatelji, njihova uredništva, novinarji ali katere koli druge osebe, ki bi zaradi svojega poklicnega oziroma drugega razmerja z izdajateljem ali njegovim uredništvom lahko imele informacije, povezane z novinarskimi viri ali zaupnim komuniciranjem, ali pa bi jih bilo mogoče identificirati, razen če se takšen ukrep uporabi na podlagi odločbe sodišča.

7. člen

(odgovorni urednik)

(1)

Izdajatelj mora zagotoviti, da ima njegov medij ves čas odgovornega urednika. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika ali imenovanjem vršilca dolžnosti odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, razen če je v temeljnem aktu izdajatelja določen močnejši vpliv uredništva.

(2)

Izdajatelj lahko imenuje vršilca dolžnosti odgovornega urednika za največ šest mesecev.

(3)

Odgovorni urednik je odgovoren za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače. To vključuje tudi programske vsebine, generirane, delno generirane, izbrane ali razvrščene s sistemi umetne inteligence, vključno z izbiro vsebin in uredniškimi priporočili vsebin za uporabnike. Če ima medij več odgovornih urednikov, je vsak od njih odgovoren za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.

2. Status samostojnega novinarja

8. člen

(pridobitev statusa samostojnega novinarja)

(1)

Status samostojnega novinarja posameznik pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri ministrstvu, pristojnem za medije (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo). O vpisu v razvid odloči pristojno ministrstvo z odločbo.

(2)

V razvid iz prejšnjega odstavka se vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;

-

ima dokazila o objavah v medijih;

-

samostojno opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;

-

mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti;

-

ne opravlja dejavnosti ali sodeluje pri opravljanju dejavnosti, ki so v nasprotju z naravo novinarskega dela, kot jih določajo mednarodni strokovni in etični standardi novinarske dejavnosti (na primer trženjska svetovanja, odnosi z javnostjo, oglaševanje izdelkov ali storitev).

(3)

Vloga za vpis v razvid samostojnih novinarjev vsebuje naslednje podatke:

-

ime in priimek predlagatelja;

-

datum in kraj rojstva;

-

enotna matična številka občana (EMŠO);

-

davčna številka;

-

ulica in kraj stalnega prebivališča ter ulica in kraj morebitnega začasnega prebivališča;

-

sedež opravljanja dejavnosti;

-

podatek o državljanstvu;

-

dan želenega vpisa v razvid.

(4)

Postopek za pridobitev statusa samostojnega novinarja se začne na podlagi vloge pri pristojnem ministrstvu, ki ji predlagatelj priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena in mnenje najmanj enega strokovnega združenja novinarjev.

(5)

Na podlagi vloge in mnenja iz prejšnjega odstavka izda pristojno ministrstvo odločbo o vpisu v razvid samostojnih novinarjev, če so izpolnjeni pogoji, določeni v drugem odstavku tega člena.

(6)

Predlagatelj, ki izpolnjuje vse pogoje za vpis, se v razvid samostojnih novinarjev vpiše z dnem, navedenem v odločbi.

(7)

Način izpolnjevanja pogojev za vpis v razvid samostojnih novinarjev natančneje določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.

9. člen

(vodenje razvida samostojnih novinarjev)

(1)

Samostojni novinar sporoči pristojnemu ministrstvu vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v razvidu samostojnih novinarjev, in vsa dejstva, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena, v 15 dneh po nastanku spremembe.

(2)

Samostojni novinar na zahtevo pristojnega ministrstva predloži dokazila, iz katerih je razvidno, da izpolnjuje pogoje za vpis iz drugega odstavka prejšnjega člena. Rok za predložitev dokazil ne sme biti krajši od 15 dni.

(3)

Pristojno ministrstvo preverja izpolnjevanje pogojev za vpis v razvid samostojnih novinarjev v skladu s prejšnjim odstavkom tudi na predlog strokovnih združenj novinarjev, Finančne uprave Republike Slovenije in Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).

(4)

Podatki o imenu in priimku samostojnih novinarjev so javno dostopni na spletni strani pristojnega ministrstva. Drugi podatki iz razvida samostojnih novinarjev so dostopni le, če tako določa zakon.

(5)

V uredbi iz sedmega odstavka prejšnjega člena se natančneje določijo način vodenja razvida samostojnih novinarjev, podrobnejši postopek za vpis v razvid samostojnih novinarjev in način pridobivanja podatkov iz njega ter način in postopek občasnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.

10. člen

(izbris iz razvida samostojnih novinarjev)

(1)

Pristojno ministrstvo izda odločbo o odvzemu statusa samostojnega novinarja in izbrisu iz razvida samostojnih novinarjev, če samostojni novinar:

-

ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka 8. člena tega zakona,

-

v roku ne predloži dokazil iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Samostojni novinar se izbriše iz razvida samostojnih novinarjev tudi na njegovo zahtevo. Iz razvida samostojnih novinarjev se izbriše z dnem, ki ga predlaga, vendar ne prej kot z dnem prejema vloge, predložene pristojnemu ministrstvu, razen če gre za primer zakonske nezdružljivosti s statusom samostojnega novinarja.

3. Informacije za medije in samostojne novinarje

11. člen

(informacije za medije in samostojne novinarje)

(1)

Informacije za medije in samostojne novinarje (v nadaljnjem besedilu: informacije) so informacije, ki jih subjekti, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), pošljejo medijem, ki so vpisani v razvid medijev ali v ustrezen register v drugi državi, članici Evropske unije, ali samostojnim novinarjem, ki so vpisani v razvid samostojnih novinarjev, kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje zavezanca, ter informacije, ki jih zavezanci na lastno pobudo pošljejo medijem ali samostojnim novinarjem. Informacije morajo biti resnične, pravilne in celovite.

(2)

Vsak zavezanec za omogočanje pošiljanja informacij za medije in samostojne novinarje določi odgovorno osebo in javno objavi njeno osebno ime, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte. Če ima zavezanec vzpostavljeno službo za odnose z javnostmi, se lahko objavita le telefonska številka in naslov elektronske pošte te službe.

(3)

Zavezanec pošlje mediju oziroma samostojnemu novinarju odgovor na vprašanje najpozneje v petih delovnih dneh od prejema vprašanja. Iz odgovora morata biti razvidna ime medija oziroma samostojnega novinarja, ki je zastavil vprašanje, in vsebina vprašanja. Če je medij oziroma samostojni novinar postavil zavezancu več vprašanj, mora zavezanec odgovoriti na vsako vprašanje posebej.

(4)

Medij oziroma samostojni novinar lahko zahteva dodatna pojasnila v treh dneh od prejema odgovora. Zavezanec mu pojasnila pošlje nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dnevih od prejema zahteve za dodatna pojasnila.

(5)

Zavezanec lahko mediju oziroma samostojnemu novinarju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ali če odgovor na vprašanje ni vezan na delovno področje zavezanca. Zavezanec o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora na vprašanje pisno obvesti medij oziroma samostojnega novinarja do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja.

(6)

Zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor iz tretjega in petega odstavka tega člena se šteje kot zavrnilna odločba.

(7)

Pritožba zoper zavrnilno odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva in če je medij oziroma samostojni novinar zavezancu postavil pisno vprašanje.

(8)

O pritožbi zoper odločbo iz šestega odstavka tega člena, ki mora biti v pisni obliki, odloča organ, pristojen za odločanje o pritožbi po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Zavezanec odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvrši nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe.

(9)

Če je bila informacija za medije in samostojne novinarje v mediju objavljena v celoti in dobesedno, avtor programskega prispevka in odgovorni urednik nista odškodninsko in kazensko odgovorna za vsebinsko pravilnost objave javne informacije. Za resničnost, pravilnost in celovitost take informacije je odgovoren zavezanec, ki jo je dal.

(10)

Za nadzor nad izvajanjem tega člena je pristojen organ, pristojen za odločanje o pritožbi po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

III. SPODBUJANJE IN ZAŠČITA MEDIJSKE PLURALNOSTI

1. Javni interes na področju medijev

12. člen

(javni interes na področju medijev)

(1)

Javni interes na področju medijev zajema:

-

pravico državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Republiki Sloveniji, do javnega obveščanja in celovite obveščenosti;

-

pravico oseb z invalidnostmi do javnega obveščanja in obveščenosti v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih ter pravico oseb z invalidnostjo do javnega obveščanja in obveščenosti o zadevah, povezanih z invalidnostjo;

-

pravico do javnega obveščanja in obveščenosti na lokalnih območjih;

-

medijsko pluralnost in raznovrstnost programskih vsebin;

-

medijsko pismenost;

-

neodvisno, etično in verodostojno novinarstvo ter spodbujanje samoregulacije v medijih;

-

preiskovalno novinarstvo;

-

kulturno in umetniško ustvarjalnost v medijih;

-

uredniško in novinarsko avtonomijo ter neodvisnost medijev.

(2)

Za uresničevanje javnega interesa na področju medijev zagotavlja Republika Slovenija sredstva v državnem proračunu.

(3)

Za zagotavljanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti na lokalnih območjih lahko samoupravne lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, zagotavljajo sredstva v občinskih proračunih.

2. Finančna podpora medijem

13. člen

(vrste in namen finančnih podpor)

(1)

Za uresničevanje javnega interesa na področju medijev podpira Republika Slovenija s proračunskimi sredstvi za medije, zagotovljenimi pri pristojnem ministrstvu, naslednje projekte in programe:

-

ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu v splošnoinformativnih tiskanih medijih, radijskih in televizijskih programih ter digitalnih medijih, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti enega odstotka zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu;

-

dejavnost programov s statusom posebnega pomena, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti treh odstotkov zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu;

-

ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture;

-

ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin reprezentativnih invalidskih organizacij, namenjenih osebam z invalidnostjo;

-

delovanje nevladnih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, in sicer že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis;

-

razvoj novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo ali doseganje novih občinstev.

(2)

Status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev lahko pridobijo nevladne organizacije, ki delujejo na vsaj enem izmed naslednjih področij:

-

izvajajo dejavnosti na področju medijev,

-

prispevajo k razvoju področja medijev,

-

združujejo poklice na posameznih področjih medijev,

-

se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji na posameznih področjih medijev,

-

izvajajo dejavnosti na področju medijske pismenosti in drugih programov, ki prispevajo k ozaveščenosti o pomenu odgovornega novinarstva in svobode izražanja.

(3)

Poleg projektov in programov iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija za uresničevanje javnega interesa na področju medijev s proračunskimi sredstvi za medije, zagotovljenimi pri pristojnem ministrstvu, zagotavlja finančno podporo medijem tudi v okviru naslednjih posebnih shem državnih pomoči:

-

finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev, kot je določena v 16. členu tega zakona;

-

finančna podpora za digitalne medije, kot je določena v 17. členu tega zakona.

(4)

Finančne podpore iz prejšnjega odstavka so večletne.

(5)

Pogoj za dodelitev finančne podpore iz tega člena je predhodna odobritev sheme državne pomoči v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči.

14. člen

(osnovni pogoji in merila za dodelitev finančne podpore)

(1)

Osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev finančne podpore iz prejšnjega člena, so:

-

skladnost projekta ali programa oziroma dejavnosti izdajatelja z javnim interesom na področju medijev;

-

izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti (na primer vpis v poklicni ali poslovni register, registracija dejavnosti, dovoljenje za izvajanje dejavnosti);

-

zagotovljenost ustreznih strokovnih sposobnosti in izkušenj;

-

zagotavljanje preglednosti podatkov o lastništvu medijev, državnem oglaševanju in razkritju nasprotja interesov.

(2)

Osnovna merila, na podlagi katerih se presoja upravičenost do dodelitev finančne podpore iz prejšnjega člena, so:

-

pomen izvedbe projekta ali programa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev;

-

kakovost in izvirnost projekta ali programa;

-

strokovne reference izdajatelja in sodelujočih pri izvedbi projekta ali programa;

-

doseg medija oziroma število uporabnikov medija ali učinkovitost doseganja ciljnih občinstev;

-

ustreznost finančnega načrta za izvedbo projekta ali programa.

(3)

Glede na značilnosti posamezne vrste finančne podpore iz prejšnjega člena se lahko pri presoji upravičenosti financiranja posameznega projekta ali programa upoštevajo tudi ta prednostna merila:

-

spoštovanje profesionalnih in etičnih standardov novinarskega dela;

-

spoštovanje načel novinarske in uredniške avtonomije;

-

spoštovanje prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj;

-

spoštovanje zakonskih zahtev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno;

-

ohranjanje novinarskih delovnih mest za nedoločen čas;

-

zagotavljanje rednega izobraževanja in usposabljanja novinarjev, programskih delavcev ali drugih ključnih poklicev v medijih;

-

nepridobitnost medija, ki pomeni, da izdajatelj v skladu z ustanovitvenim aktom dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje namenov ali ciljev na področju izdajanja medija in premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, družbenike, člane ali druge osebe;

-

status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev;

-

dostopnost programskih vsebin osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih;

-

zagotavljanje visokih programskih deležev lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe.

(4)

Prednostna merila iz prejšnjega odstavka prinašajo dodatno število točk za projekte in programe, ki ta merila izpolnjujejo. Pri presoji prednostnih meril iz tretje oziroma četrte alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo pravnomočne sodbe oziroma odločbe.

(5)

Vlada z uredbo podrobneje določi osnovne pogoje ter osnovna in prednostna merila iz tega člena ter podrobnejše pogoje in merila za dodeljevanje državnih pomoči. Uredba ne sme določati dodatnih osnovnih pogojev ter dodatnih osnovnih in prednostnih meril ter pogojev in meril za dodeljevanje državnih pomoči.

(6)

Finančne podpore za namene iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena ne morejo pridobiti:

-

izdajatelji, ki so javni subjekti ali so subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov;

-

izdajatelji, ki so politične stranke ali pa so te neposredni ali posredni lastnik ali ustanovitelj izdajatelja;

-

izdajatelji, ki nimajo izpolnjenih pravnih, finančnih ali pogodbenih obveznosti do pristojnega ministrstva kot financerja in do posrednih proračunskih uporabnikov;

-

izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 - popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 - odl. US).

(7)

Ne glede na prejšnji odstavek omejitev iz prve alineje prejšnjega odstavka ne velja za izdajatelje, ki imajo status programa posebnega pomena.

(8)

Za zadnji dve leti iz četrte alineje šestega odstavka tega člena šteje obdobje dveh let neposredno pred objavo javnega poziva ali javnega razpisa iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.

15. člen

(postopek dodelitve finančne podpore)

(1)

O razdelitvi sredstev za namene iz 13. člena tega zakona odloča pristojno ministrstvo na predlog strokovne komisije in na podlagi izvedenega postopka javnega poziva ali javnega razpisa, po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.

(2)

Člane strokovne komisije izmed strokovnjakov za področje medijev imenuje pristojno ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. Člani strokovne komisije ne morejo biti:

-

funkcionarji, poslanci in člani vodstev ali izvršilnih organov političnih strank;

-

delavci, zaposleni v državnih organih;

-

delavci, ki imajo z izdajateljem ali oglaševalsko organizacijo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugo dolgotrajno sodelovanje na podlagi pogodb civilnega prava;

-

osebe, ki imajo v lasti več kot en odstotek kapitala ali upravljavskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja ali oglaševalski organizaciji;

-

osebe, ki jim je bila v zadnjih dveh letih s pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi kršitve prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj iz 51. člena tega zakona.

(3)

Prijavitelj, ki je dobil sredstva na javnem pozivu oziroma javnem razpisu in ni izpolnil pogojev, določenih v tem zakonu ali besedilu javnega poziva oziroma javnega razpisa, ali ni izvedel projekta ali programa, mora dodeljena sredstva vrniti.

16. člen

(finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev)

(1)

Finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev iz prve alineje tretjega odstavka 13. člena tega zakona je lahko namenjena za:

-

sofinanciranje izdajateljev za prehod obstoječih tiskanih medijev na digitalno izdajanje;

-

sofinanciranje izdajateljev za produkcijo v tiskanih medijih, s katero se krijejo stroški plač novinarjev in drugi uredniški stroški, povezani z ustvarjanjem programskih vsebin;

-

sofinanciranje izdajateljev za distribucijo tiskanih medijev, s katero se krijejo stroški, povezani z dostavo tiskanih medijev;

-

sofinanciranje pravnih in fizičnih oseb za sklenitev digitalne naročnine.

(2)

Do sredstev iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka so upravičeni izdajatelji nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev, ki poleg osnovnih pogojev iz prvega odstavka 14. člena tega zakona izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje:

-

so vpisani v razvid medijev že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis;

-

izhajajo najmanj 12-krat na leto;

-

imajo minimalno naklado 1500 izvodov;

-

izhajajo v slovenščini;

-

so namenjeni splošni javnosti v Republiki Sloveniji;

-

objavljajo večinski delež izvirnih programskih vsebin lastne produkcije, ki niso bile delno ali v celoti ustvarjene s sistemi generativne umetne inteligence, in s katerimi pokrivajo različne aktualne družbene, politične, gospodarske in kulturne teme;

-

so pod enakimi pogoji dostopni širši javnosti in zagotavljajo dostopnost za osebe z invalidnostmi;

-

imajo avtonomno uredniško politiko;

-

imajo v uredništvu zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj petim zaposlenim za polni delovni čas, in sicer že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis ter najmanj za celotno obdobje trajanja finančne podpore;

-

ponujajo naročniški model že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis.

(3)

Do sredstev iz četrte alineje prvega odstavka tega člena so upravičene pravne in fizične osebe, ki so davčni rezidenti v Republiki Sloveniji in se odločijo za digitalno naročnino pri izdajatelju, ki izdaja medij najmanj eno leto pred objavo javnega razpisa ali poziva.

(4)

Poleg medijev iz šestega odstavka 14. člena tega zakona do sredstev iz tega člena niso upravičeni:

-

brezplačniki,

-

občinska glasila,

-

publikacije, namenjene posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam.

(5)

Vlada z uredbo iz petega odstavka 14. člena tega zakona podrobneje določi tudi posebne pogoje ter podrobnejše pogoje in merila za dodeljevanje finančne podpore iz tega člena. Uredba ne sme določati dodatnih posebnih pogojev ter dodatnih pogojev in meril za dodeljevanje finančne podpore.

17. člen

(finančna podpora za digitalne medije)

(1)

Finančna podpora za digitalne medije iz druge alineje tretjega odstavka 13. člena tega zakona je namenjena sofinanciranju produkcije digitalnih medijev, s katero se krijejo stroški plač novinarjev in drugi stroški, povezani s produkcijo digitalnih medijev.

(2)

Do sredstev iz prejšnjega odstavka so upravičeni izdajatelji digitalnih medijev, ki poleg osnovnih pogojev iz prvega odstavka 14. člena tega zakona izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje:

-

so vpisani v razvid medijev že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis;

-

izhajajo v slovenščini;

-

imajo minimalni doseg 10.000 posameznih uporabnikov v zadnjih 12 mesecih;

-

so namenjeni splošni javnosti v Republiki Sloveniji;

-

objavljajo večinski delež izvirnih programskih vsebin lastne produkcije, ki niso bile delno ali v celoti ustvarjene s sistemi generativne umetne inteligence, in s katerimi pokrivajo različne aktualne družbene, politične, gospodarske in kulturne teme;

-

so pod enakimi pogoji dostopni širši javnosti in zagotavljajo dostopnost za osebe z invalidnostmi;

-

imajo avtonomno uredniško politiko;

-

imajo v uredništvu zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj trem zaposlenim za polni delovni čas;

-

delujejo izključno v digitalnem okolju, z izjemo občasnih izdaj tiskanih različic digitalnih edicij.

(3)

Poleg medijev iz šestega odstavka 14. člena tega zakona do sredstev iz tega člena niso upravičeni:

-

občinska glasila;

-

digitalni mediji, namenjeni posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam;

-

spletna mesta tiskanih medijev ter radijskih in televizijskih programov.

(4)

Vlada z uredbo iz petega odstavka 14. člena tega zakona podrobneje določi tudi posebne pogoje ter podrobnejše pogoje in merila za dodeljevanje finančne podpore iz tega člena. Uredba ne sme določati dodatnih posebnih pogojev ter dodatnih pogojev in meril za dodeljevanje finančne podpore.

18. člen

(pregled medijske pluralnosti)

(1)

Z namenom preverjanja uresničevanja javnega interesa na področju medijev in ugotavljanja učinkov finančnih podpor pristojno ministrstvo na vsake tri leta pripravi pregled medijske pluralnosti.

(2)

Pregled medijske pluralnosti zajema zlasti naslednje ključne elemente:

-

pregled lastništva medijev,

-

pregled medijskega in oglaševalskega trga,

-

pregled zastopanosti različnih družbenih skupin, interesov in svetovnih nazorov v medijih,

-

pregled raznolikosti programskih vsebin in novinarskih žanrov v medijih,

-

pregled dostopnosti do informacij na lokalnih območjih,

-

pregled trga dela v medijih.

19. člen

(obveznost pošiljanja ali dajanja na voljo podatkov o medijih)

(1)

Na podlagi pisne zahteve pristojnega ministrstva izdajatelj, operater, oglaševalska organizacija ali zakupnik medijskega prostora pošlje ali da na voljo statistične podatke o medijih, s katerimi razpolaga, kadar so ti podatki potrebni za pripravo pregleda medijske pluralnosti iz prejšnjega člena.

(2)

Podatki iz prejšnjega odstavka ne zajemajo podatkov, ki predstavljajo osebne podatke ali poslovne skrivnosti.

(3)

Zahtevani podatki morajo biti sorazmerni z namenom, za katerega bodo uporabljeni. V pisni zahtevi iz prvega odstavka tega člena pristojno ministrstvo jasno opredeli:

-

katere podatke želi pridobiti;

-

namen uporabe podatkov;

-

na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevanega podatka (prepis, fotokopija, elektronski zapis).

(4)

Za pošiljanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevanega podatka lahko izdajatelj, operater, oglaševalska organizacija ali zakupnik medijskega prostora zaračuna pristojnemu ministrstvu le materialne stroške, če ti stroški ne presegajo 20 eurov (z vključenim DDV).

3. Preglednost podatkov o medijih

20. člen

(razvid medijev)

(1)

Pristojno ministrstvo kot uradno evidenco upravlja razvid medijev, v katerem obdeluje naslednje podatke:

-

ime medija;

-

dan začetka izdajanja oziroma delovanja medija;

-

ime in priimek izdajatelja, stalno prebivališče in davčna številka, če je izdajatelj fizična oseba;

-

firma izdajatelja, sedež, davčna številka in matična številka, če je izdajatelj pravna oseba;

-

ime in priimek odgovorne osebe izdajatelja, če je izdajatelj fizična oseba, ali ime in priimek zakonitega zastopnika, če je izdajatelj pravna oseba;

-

kontaktni podatki izdajatelja (telefonska številka, elektronski naslov);

-

zvrst in časovni interval razširjanja medija;

-

ime in priimek odgovornega urednika;

-

sedež uredništva ali stalno prebivališče odgovornega urednika, če funkcijo uredništva opravlja odgovorni urednik sam;

-

prevladujoče zvrsti programskih vsebin, ki jih medij zagotavlja oziroma razširja;

-

način in območje razširjanja programskih vsebin;

-

jezik razširjanja programskih vsebin;

-

vire in način financiranja medija;

-

znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov, z navedbo financerja, namena prejetja sredstev in pravne podlage za prejetje oziroma izplačilo sredstev;

-

skupni letni znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel iz naslova državnega oglaševanja, in skupni letni znesek prihodkov iz oglaševanja, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov iz tretjih držav ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov iz tretjih držav;

-

ime in priimek vseh neposrednih ali posrednih lastnikov izdajatelja, če so ti lastniki fizične osebe, ali firma, sedež, davčna številka in matična številka vseh neposrednih ali posrednih lastnikov izdajatelja, če so ti lastniki pravne osebe, z navedbo lastniških deležev oziroma deležev upravljavskih ali glasovalnih pravic v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja, ki jim omogočajo vplivanje na poslovanje in strateško odločanje izdajatelja, kar vključuje neposredno ali posredno lastništvo države oziroma javnih subjektov ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov;

-

ime in priimek dejanskega lastnika izdajatelja, če je dejanski lastnik fizična oseba, ali firma, sedež, davčna številka in matična številka, če je dejanski lastnik pravna oseba;

-

spremembe podatkov iz tega odstavka in dan prenehanja izdajanja oziroma delovanja medija.

(2)

Pristojno ministrstvo obdeluje podatke iz prejšnjega odstavka z namenom izvajanja nadzora nad določbami tega zakona ter za zagotavljanje preglednosti delovanja, upravljanja, lastništva in financiranja medijev, s čimer se zagotavljajo ti cilji:

-

uporabniki medijev lahko prepoznajo in razumejo morebitna nasprotja interesov;

-

zagotovitev učinkovitega orodja za odvračanje od poseganja v uredniško neodvisnost in s tem v omejevanje tovrstnih tveganj;

-

prispevanje k odprtemu in pravičnemu tržnemu okolju ter povečanje odgovornosti medijev do uporabnikov medijev.

(3)

Izdajatelj najpozneje v 30 dneh po začetku izdajanja oziroma delovanja medija oziroma od nastanka spremembe oziroma prenehanja delovanja pošlje pristojnemu ministrstvu podatke iz prvega odstavka tega člena z izpolnitvijo spletnega obrazca, dostopnega na spletni strani pristojnega ministrstva.

(4)

Evidenca iz prvega odstavka tega člena je javno dostopna na spletni strani pristojnega ministrstva, razen podatkov o davčni številki in stalnem prebivališču fizičnih oseb.

(5)

Pristojno ministrstvo zbira in obdeluje podatke iz prvega odstavka tega člena, dokler izdajatelj izvaja dejavnost razširjanja programskih vsebin oziroma do prenehanja delovanja medija. Po tem se podatki hranijo trajno, vendar niso več javno dostopni na spletni strani pristojnega ministrstva, ampak lahko do njih dostopa le tisti, ki izkaže pravni ali raziskovalni interes.

(6)

Podatki iz tretje do vključno pete alineje prvega odstavka tega člena in od štirinajste do vključno sedemnajste alineje prvega odstavka tega člena se v razvidu medijev samodejno osvežujejo z zajemanjem podatkov iz podatkovnih zbirk teh organov oziroma subjektov:

-

AJPES;

-

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS);

-

ministrstva, pristojnega za finance;

-

Uprave Republike Slovenije za javna plačila.

(7)

V razvid medijev se ne vpisujejo:

-

vplivneži;

-

bilteni, katalogi in drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu pravnih oseb in drugih organizacij;

-

Uradni list Republike Slovenije in druge uradne objave, ki jih določajo predpisi;

-

spletne strani državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih zavodov, javnih skladov, javnih podjetij, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb in drugih pravnih oseb javnega prava;

-

šolska glasila;

-

plakati, letaki, prospekti in transparenti.

21. člen

(sporočanje podatkov o financiranju dejavnosti na področju medijev)

(1)

Javni subjekti in subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov vsako leto do konca februarja pošljejo pristojnemu ministrstvu z izpolnitvijo spletnega obrazca, dostopnega na spletni strani pristojnega ministrstva, podatke o višini sredstev ali drugih prispevkih, namenjenih financiranju dejavnosti na področju medijev v prejšnjem letu, vključujoč sredstva in druge prispevke, namenjene oglaševanju, sponzoriranju in promocijskemu umeščanju izdelkov v medijih, plačila za objavo naročenih programskih vsebin v medijih in donacije izdajateljem ter podatke o končnih prejemnikih (izdajateljih) teh sredstev oziroma prispevkov.

(2)

Pristojno ministrstvo podatke iz prejšnjega odstavka javno objavi na svoji spletni strani.

22. člen

(kolofon)

(1)

Z namenom natančne in jasne seznanitve uporabnikov medijev s tem, kdo je odgovoren za objavljene programske vsebine, izdajatelj na primernem mestu v mediju, če to ni mogoče, pa na svoji spletni strani, zagotovi objavo teh podatkov:

-

ime in priimek oziroma firma in sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja;

-

ime in priimek oziroma firma in sedež oziroma stalno prebivališče dejanskega lastnika medija;

-

ime in priimek odgovornega urednika;

-

število tiskanih izvodov, kadar gre za tiskani medij;

-

elektronski naslov ali naslov spletne strani izdajatelja, ki omogoča hitro navezovanje stika z izdajateljem.

(2)

Izdajatelj svojim uporabnikom omogoči enostaven in neposreden dostop do teh podatkov:

-

ime in priimek oziroma firma in sedež vseh neposrednih ali posrednih lastnikov izdajatelja z navedbo lastniških deležev oziroma deležev upravljavskih ali glasovalnih pravic v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja, ki jim omogočajo vplivanje na poslovanje in strateško odločanje izdajatelja, kar vključuje neposredno ali posredno lastništvo države oziroma javnega subjekta ali subjekta pod prevladujočim vplivom javnega subjekta;

-

skupni letni znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel iz naslova državnega oglaševanja, in skupni letni znesek prihodkov iz oglaševanja, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov iz tretjih držav ali od subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov iz tretjih držav.

(3)

Izdajatelj radijskega programa objavi ime oziroma identifikacijo svojega programa najmanj enkrat na vsako uro oddajanja.

(4)

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za avdiovizualne medijske storitve.

23. člen

(razkritje nasprotja interesov)

Izdajatelj na mestu objave programske vsebine razkrije vsako dejansko ali možno nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na obveščanje javnosti. Razkritje mora biti objavljeno na način, ki je jasno razumljiv in dostopen javnosti.

4. Ocena koncentracij na medijskem trgu

24. člen

(pristojnost in financiranje AVK)

(1)

Za oceno koncentracij na medijskem trgu (v nadaljnjem besedilu: medijska koncentracija) po tem zakonu in v skladu z 22. členom Uredbe (EU) 2024/1083 je pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: AVK).

(2)

Pojmi, določeni v 3. členu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L št. 24, z dne 29. 1. 2004) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004), in s tem členom neposredno povezani pojmi iz Uredbe 139/2004, ki se uporabljajo v postopku presoje medijske koncentracije, nadzora medijske koncentracije ali prekrškovnem postopku po tem zakonu, se uporabljajo v pomenu, določenim z Uredbo 139/2004.

(3)

Postopek ocene medijske koncentracije po tem zakonu je ločen in samostojen od drugih postopkov za presojo koncentracije po zakonu, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.

(4)

Sredstva za izvajanje nalog AVK iz tega poglavja se zagotovijo iz državnega proračuna. Sredstva se zagotavljajo v obsegu, ki omogoča izvajanje nalog in pristojnosti AVK.

25. člen

(začetek postopka ocene medijske koncentracije)

(1)

Postopek ocene medijske koncentracije se začne na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti v primerih, ki jih določa ta zakon.

(2)

Medijsko koncentracijo je treba priglasiti pri AVK pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje 30 dni od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali kakršnekoli druge pridobitve kontrole. Rok za priglasitev začne teči na dan prvega od teh dogodkov.

(3)

Medijsko koncentracijo, ki nastane z združitvijo ali pridobitvijo skupne kontrole, morajo skupno priglasiti podjetja, ki se združujejo, ali podjetja, ki skupaj pridobijo kontrolo. V vseh drugih primerih mora medijsko koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij (v nadaljnjem besedilu: priglasitelj).

(4)

Medijska koncentracija se priglasi na posebnem obrazcu, katerega vsebino predpiše AVK s splošnim aktom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)

AVK prejeto priglasitev nemudoma pregleda. Če priglasitev ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin iz posebnega obrazca iz prejšnjega odstavka, AVK priglasitelja pozove, naj pomanjkljivosti odpravi, in mu določi rok, v katerem jih mora odpraviti. Če priglasitelj pomanjkljivosti ne odpravi v roku, se šteje, da medijska koncentracija ni bila priglašena.

(6)

AVK začne postopek ocene medijske koncentracije po uradni dolžnosti z izdajo sklepa o uvedbi postopka, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do medijske koncentracije, za katero veljajo določbe tega zakona in Uredbe (EU) 2024/1083, in je podjetje ali podjetja niso priglasila. Pred tem AVK podjetje ali podjetja pozove k priglasitvi medijske koncentracije.

(7)

Sklep o uvedbi postopka iz prejšnjega odstavka vsebuje obrazložitev opisa dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka, in obrazložitev razlogov za uvedbo postopka. Zoper ta sklep ni sodnega varstva.

26. člen

(zadržanje izvrševanja medijske koncentracije)

(1)

Podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz medijske koncentracije, do izdaje odločbe o skladnosti medijske koncentracije s tem zakonom in Uredbo (EU) 2024/1083.

(2)

Če podjetja medijske koncentracije niso priglasila, jih AVK na podlagi šestega odstavka prejšnjega člena pozove, da medijsko koncentracijo priglasijo. Podjetja morajo z dnem vročitve poziva prenehati z izvrševanjem medijske koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti medijske koncentracije s tem zakonom in Uredbo (EU) 2024/1083.

(3)

Dejanja, storjena v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, so nična.

(4)

Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena lahko AVK na predlog priglasitelja izda odločbo, s katero dovoli izvrševanje medijske koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi pogoji pred izdajo odločbe o skladnosti medijske koncentracije s tem zakonom in Uredbo (EU) 2024/1083, če priglasitelj v predlogu kot verjetno izkaže, da je takšno izvrševanje nujno za ohranjanje javnega interesa na področju medijev. AVK pri tem upošteva zlasti učinke zadržanja izvrševanja medijske koncentracije na eno ali več v koncentraciji udeleženih podjetij ali na tretje pravne in fizične osebe ter nevarnost, ki jo ta medijska koncentracija pomeni za medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.

(5)

AVK izda odločbo, s katero dovoli ali zavrne izvrševanje medijske koncentracije pred izdajo odločbe o skladnosti medijske koncentracije s tem zakonom in Uredbo (EU) 2024/1083, v 30 delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka.

27. člen

(ocena medijske koncentracije)

(1)

Prepovedane so medijske koncentracije, ki v skladu s tem zakonom in Uredbo (EU) 2024/1083 bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali bistveno zmanjšujejo uredniško avtonomijo.

(2)

Pri oceni medijske koncentracije se glede na elemente, določene v drugem odstavku 22. člena Uredbe (EU) 2024/1083, upoštevajo zlasti naslednja merila:

-

uresničevanje javnega interesa na področju medijev;

-

pričakovani vpliv medijske koncentracije na prevladujoče oblikovanje javnega mnenja;

-

povečanja ali zmanjšanja raznolikosti programskih vsebin in medijske ponudbe na trgu;

-

vsebinsko ali funkcionalno povezanost s podjetji, ki delujejo na spletu;

-

vsebinsko ali funkcionalno povezanost z drugimi medijskimi podjetji ali z njimi povezanimi podjetji, katerih glavna dejavnost ni medijska dejavnost;

-

ohranitev, povečanje ali zmanjšanje števila uredništev, obsega uredništev in s tem uredniške avtonomije;