Pravilnik o delih in opremi vozil

296. Pravilnik o delih in opremi vozil

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 10. člena in 1. in 2. točke prvega odstavka 46. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E) minister za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o delih in opremi vozil

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa nekatere dele in opremo motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del. Določa tudi največje dovoljene mere in mase vozil v cestnem prometu ter zahteve za dele in opremo vozil.

2. člen

(postopek informiranja in klavzula)

(1)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in Turčiji ali proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)

Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).

3. člen

(predpisi Evropske unije)

S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo:

1.

Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L št. 235 z dne 17. 9. 1996, str. 59), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO₂ za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 202);

2.

Direktiva 2007/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali (UL L št. 184 z dne 14. 7. 2007, str. 25);

3.

Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L št. 57 z dne 2. 3. 1992, str. 27), zadnjič spremenjena z Direktivo 2002/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 92/6/EGS o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L št. 327 z dne 4. 12. 2002, str. 8);

4.

Direktiva Sveta z dne 18. julija 1989 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na globino profila pnevmatik pri določenih kategorijah motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št. 226 z dne 3. 8. 1989, str. 4).

4. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

»alternativna goriva« so goriva ali viri energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prevoza z energijo in lahko potencialno prispevajo k dekarbonizaciji prevoznega sektorja ter izboljšujejo njegove okoljske parametre. Alternativna goriva so:

-

električna energija, ki se uporablja v vseh vrstah električnih vozil,

-

vodik,

-

zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti (stisnjeni zemeljski plin – SZP) in tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP),

-

utekočinjeni naftni plin (UNP),

-

mehanska energija iz shrambe ali iz vira v vozilu, vključno z odpadno toploto;

2.

»brezemisijsko vozilo« je težko vozilo brez motorja z notranjim zgorevanjem ali z motorjem z notranjim zgorevanjem z emisijami, manjšimi od 1 g CO₂/kWhv skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 1) in njenimi izvedbenimi ukrepi, ali manjšimi od 1 g CO₂/km v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2007, str. 1) in njenimi izvedbenimi ukrepi;

3.

»delovni žaromet« je žaromet za osvetljevanje okolice pri opravljanju določenih dejavnosti;

4.

»dolžina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama, pravokotnima na vzdolžno os vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila spredaj in zadaj (v skladu s standardom ISO 612 v 6.1.1, 6.1.2 in 6.1.3 točki);

5.

»intermodalni prevoz« je:

-

kombinirani prevoz, kot je določen v Uredbi o kombiniranem prevozu (Uradni list RS, št. 4/01 in 49/13), v okviru katerega se prevažajo eden ali več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče do največje skupne dolžine 13,70 m (45 čevljev), pri katerem se lahko najbližji ustrezni prometni terminal za zagotavljanje storitve nahaja v drugi državi članici EU kot je bila pošiljka natovorjena ali raztovorjena ali

-

prevoz enega ali več zabojnikov ali zamenljivega tovorišča do največje skupne dolžine 13,70 m (45 čevljev) po vodnih poteh, pod pogojem, da dolžina začetnega ali končnega prevoza po cesti ne presega 150 km. Razdalja 150 km se lahko preseže, da bi prevoznik lahko prispel do najbližjega ustreznega prometnega terminala za predvideno storitev v kolikor vozila, ki so skladna z 2.2.2 a), b), c) ali d) točko dela A Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, pri katerem se lahko najbližji ustrezni prometni terminal za zagotavljanje storitve nahaja v drugi državi članici EU kot je bila pošiljka natovorjena ali raztovorjena;

6.

»kategorija vozila« je kategorija vozila v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil;

7.

»masa vozila« je:

-

za motorno vozilo: masa vozila s posodo oziroma posodami za gorivo, napolnjenimi do vsaj 90 % prostornine, vključno z maso voznika (razen pri vozilih kategorije L), goriva in tekočin, ki je opremljeno s standardno opremo v skladu s specifikacijami proizvajalca in, če je vozilo z njimi opremljeno, maso nadgradnje, kabine, naprave za spenjanje in rezervnega kolesa oziroma koles ter orodja;

-

za priklopno vozilo: masa vozila, vključno z maso goriva in tekočin, ki je opremljeno s standardno opremo v skladu s specifikacijami proizvajalca in, če je z njimi opremljen, z maso nadgradnje, dodatnih naprav za spenjanje in rezervnega kolesa oziroma koles ter orodja;

8.

»največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila« je največja masa, določena za vozilo na podlagi njegovih konstrukcijskih lastnosti in konstrukcijske učinkovitosti; tehnično dovoljena masa obremenjenega priklopnika ali polpriklopnika vključuje statično maso, ki se prek vlečne sklopke prenese na vlečno vozilo;

9.

»najvišja konstrukcijsko določena hitrost« je najvišja hitrost, za katero je proizvajalec projektiral vozilo, pri kateri je vozilo varno udeleženo v cestnem prometu;

10.

»največja tehnično dovoljena osna obremenitev« je masa, ki ustreza največji dovoljeni navpični statični obremenitvi, ki se prenese na tla prek koles osi na podlagi konstrukcijskih lastnosti osi in vozila ter njune konstrukcijske učinkovitosti;

11.

»naprava za omejevanje hitrosti« oziroma »omejilnik hitrosti« je naprava, katere osnovna funkcija je nadzor dovoda goriva v motor, da se omeji hitrost vozila na določeno vrednost;

12.

»največja dovoljena osna obremenitev« je osna obremenitev, ki je določena v 3. točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika;

13.

»pravilnik ZN« je tehnični predpis, ki je izdan kot priloga k Sporazumu o sprejemanju enotnih tehničnih pravilnikov za cestna vozila, opremo in dele, ki jih je mogoče vgraditi oziroma uporabiti v ali na cestnih vozilih, ter o pogojih vzajemnega priznavanja homologacij, podeljenih na podlagi teh pravilnikov, sklenjenem v Ženevi 5. oktobra 1995 (Uradni list RS, št. 104/10), in vsebuje tehnične zahteve in pogoje za preskušanje posameznih delov in opreme vozil;

14.

»skupna masa vozila« je masa vozila skupaj z maso tovora;

15.

»skupina vozil« je med seboj povezana skupina vozil, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota ter jo sestavljajo:

-

motorno tovorno vozilo in priklopno vozilo ali

-

sedlasti vlačilec in polpriklopnik ali

-

traktor in najmanj eno priklopno vozilo;

16.

»širina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama, vzporednima z vzdolžno osjo vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila na vsaki strani (v skladu s standardom ISO 612 v 6.2 točki);

17.

»višina vozila« je razdalja med tlemi in najvišjo točko vozila (v skladu s standardom ISO 612 v 6.3 točki);

18.

»vozilo na alternativna goriva« je motorno vozilo s celotnim ali delnim pogonom na alternativno gorivo;

19.

»zgibni avtobus« je avtobus, sestavljen iz dveh togih delov, povezanih z zgibnim delom. Med obema deloma takšnega tipa vozila lahko potniki prosto prehajajo. Tudi v zgibnem delu potniki lahko prosto prehajajo iz enega v drugi togi del avtobusa. Spajanje in ločevanje obeh togih delov sta mogoči samo v delavnici.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kot izrazi, ki jih določajo zakon, ki ureja motorna vozila, in predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil.

II. NAJVEČJE DOVOLJENE MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU

5. člen

(splošne določbe)

(1)

Največje dovoljene mere in mase vozil v cestnem prometu so določene v Prilogi 1 tega pravilnika.

(2)

Največje dovoljene mere iz Dela A Priloge 1 tega pravilnika, se merijo v skladu z uredbo, ki ureja mere in mase vozil v cestnem prometu, brez pozitivnih odstopanj.

6. člen

(udeležba vozil v cestnem prometu)

(1)

V cestnem prometu so lahko udeležena vozila, registrirana ali dana v uporabo v kateri koli državi, če ta vozila glede njihovih mer in mas ustrezajo vrednostim iz Dela A Priloge 1 tega pravilnika.

(2)

Prejšnji odstavek se uporablja tudi, če so pristojni organi države, v kateri so bila vozila registrirana ali dana v uporabo, dovolili največje dovoljene mere, ki presegajo vrednosti iz Dela A Priloge 1 tega pravilnika.

7. člen

(preseganje največjih dovoljenih mer in mas)

(1)

V cestnem prometu je prepovedana udeležba vozilom in skupinam vozil, ki ne ustrezajo zahtevam iz Dela A Priloge 1 tega pravilnika, razen skupin vozil iz 2.2.1 b) točke in 2.2.2 b) točke Dela A Priloge 1 tega pravilnika, na cestah, ki so ustrezno označene s prometnim znakom, če niso presežene največje dovoljene osne obremenitve vozil.

(2)

Vozila ali skupine vozil, ki presegajo največje dovoljene mere oziroma mase iz Dela A Priloge 1 tega pravilnika, so lahko udeleženi v cestnem prometu le s posebnim dovoljenjem, ki ga izda organ, pristojen za izredne prevoze, če vozila ali skupine vozil prevažajo nedeljive tovore.

(3)

Na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga izda organ, pristojen za izredne prevoze, lahko opravljajo lokalne prevoze v Republiki Sloveniji za čas poskusne dobe tudi vozila ali skupine vozil, ki predstavljajo nove tehnologije ali nove postopke prevoza, ki ne ustrezajo eni ali več zahtevam iz Dela A Priloge 1 tega pravilnika. Organ, ki izda tako dovoljenje, mora o tem nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.

8. člen

(dokazila o masi vozil)

(1)

Vozila kategorij M, N in O morajo biti opremljena z enim od naslednjih dokazil o skladnosti:

1.

s »tablico proizvajalca«, izdelano in pritrjeno v skladu z uredbo, ki ureja zahteve za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in »tablico o merah vozila« določeno v Delu C Priloge 1 tega pravilnika, izdelano in pritrjeno v skladu z uredbo, ki ureja zahteve za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca;

2.

z eno tablico, izdelano in pritrjeno v skladu z uredbo, ki ureja zahteve za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca, ki vsebuje podatke iz obeh tablic iz prejšnje točke;

3.

z dokumentom, ki ga je izdal nacionalni homologacijski organ v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje skladnosti vozil v EU. Ta dokument mora vsebovati enake rubrike in podatke, kot tablici iz 1. točke tega odstavka, in mora biti v vozilu na lahko dostopnem mestu za inšpekcijski nadzor ter ustrezno zaščiten.

(2)

Če značilnosti vozila ne ustrezajo več značilnostim, navedenim na dokazilu o skladnosti iz 3. točke prejšnjega odstavka, mora pristojni organ dokazilo o skladnosti spremeniti.

(3)

Srednji stolpec dokazila o skladnosti z masami iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o masi iz uredbe, ki ureja zahteve za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca. Pri vozilih iz 2.2.2 d) točke Dela A Priloge 1 tega pravilnika, je vpis »44 t« naveden v oklepaju pod največjo dovoljeno maso skupine vozil.

(4)

Na vozilih, registriranih in danih v cestni promet v Republiki Sloveniji, morajo biti največje mase, dovoljene pri registraciji oziroma uporabi, navedene v dokazilu o skladnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena v levem stolpcu in največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila v desnem stolpcu.

(5)

Klimatizirana vozila morajo imeti ATP potrdilo ali ATP tablico, kot jo zahteva mednarodni Sporazum o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in o specialnih vozilih za njihov prevoz.

9. člen

(naključni pregled izpolnjevanja zahtev)

Na vozilih, ki imajo dokazila o skladnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, se lahko opravi naključni pregled glede zahtev iz tega pravilnika o največjih dovoljenih masah. Pregled glede izpolnjevanja zahtev o največjih dovoljenih merah, se lahko opravi le, če obstaja sum, da ne ustrezajo zahtevam iz tega pravilnika.

10. člen

(odstopanja vozil)

(1)

Šteje se, da sedlasti vlačilci s polpriklopniki, dani v uporabo pred 1. januarjem 1991, ki ne izpolnjujejo zahtev 1.6 in 4.4 točke Dela A Priloge 1 tega pravilnika, izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, če ne presegajo skupne dolžine 15,50 m.

(2)

Z dokazilom iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika morajo biti opremljena vsa vozila, ki so bila v Republiki Sloveniji prvič registrirana po 1. maju 2004.

11. člen

(največja dolžina vozil)

(1)

Največje dolžine vozil, določene v 1.1 točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika se za vozila ali skupine vozil, ki so na zadnjem delu vozila opremljena z aerodinamičnimi napravami, ki so skladna z Zakonom o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljnjem besedilu: zakon) in predpisi s področja ugotavljanja skladnosti vozil, lahko prekoračijo. Takšna vozila ali skupine vozil morajo biti skladna z 1.5 točko Dela A Priloge 1 tega pravilnika. Ne glede na prejšnji stavek naloženi tovor na takšnih vozilih ne sme presegati največjih dovoljenih mer, določenih v 1.1 točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika. Aerodinamične naprave, daljše od 500 mm, morajo biti homologirane v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanje skladnosti vozil, preden se dajo na trg.

(2)

Aerodinamične naprave iz prejšnjega odstavka se morajo uporabljati v skladu z naslednjimi pogoji:

1.

v kolikor je ogrožena varnost drugih udeležencev v cestnem prometu ali voznika, jih mora voznik prepogniti, zložiti ali odstraniti;

2.

pri uporabi na območju mestne in medmestne cestne infrastrukture mora voznik upoštevati posebne značilnosti območij, na katerih je najvišja dovoljena hitrost manjša ali enaka 50 km/h in na katerih je prisotnost ranljivih udeležencev verjetnejša in po potrebi ravnati v skladu s prejšnjo točko;

3.

njihova uporaba mora omogočati tudi intermodalni prevoz in, kadar so zložene ali prepognjene, njihova največja dovoljena dolžina ne sme presegati več kot 200 mm.

12. člen

(dovoljena odstopanja vozil)

(1)

Od 7. maja 2020 dalje se največje dovoljene dolžine vozil, določene v 1.1 točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika, za vozila ali skupine vozil, ki so opremljena s kabinami, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost, aerodinamičnost in varnost cestnega prometa in so skladna z zakonom in predpisi s področja ugotavljanja skladnosti vozil, lahko prekoračijo. Takšna vozila ali skupine vozil, morajo biti skladna z 1.5 točko Dela A Priloge 1 tega pravilnika, kljub prekoračitvi največjih dovoljenih dolžin vozil, pa se največja dovoljena skupna masa vozila ne sme prekoračiti.

(2)

Kljub dovoljenim prekoračitvam največje dovoljene skupne mase vozil na alternativna goriva, določenimi v 2.3.1, 2.3.2 in 2.4 točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika, ta vozila ne smejo prekoračiti največjih dovoljenih osnih obremenitev, določenih v 3. točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika. Dodatna masa vozila zaradi alternativnega goriva mora biti navedena v dokazilu o skladnosti tega vozila.

(3)

Največje dovoljene dolžine vozil, določene v 1.1 točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika, ter največje razdalje, določene v 1.6 točki Dela A Priloge 1 tega pravilnika, se pri vozilih ali skupinah vozil, ki prevažajo zabojnike ali zamenljivo tovorišče dolžine 13,70 m (45 čevljev), s tovorom ali brez njega, lahko prekoračijo za 150 mm, če je cestni prevoz zabojnika ali zamenljivega tovorišča del intermodalnega prevoza.

III. DELI VOZIL

13. člen

(določitev nacionalne identifikacijske številke vozila)

(1)

Tehnična služba, ki jo je za vtis identifikacijske številke vozila na vozilo v skladu s 7. točko četrtega odstavka 55. člena zakona pooblastil nacionalni homologacijski organ, z odločbo določi unikatnemu vozilu ali vozilu brez identifikacijske številke nacionalno identifikacijsko številko in o tem obvesti homologacijski organ.

(2)

Tehnična služba o vtisu nacionalne identifikacijske številke vozila na vozilo stranki izda potrdilo o vtisu.

(3)

Nacionalna identifikacijska številka mora biti vtisnjena na mestu, kot ga določa standard SIST ISO 4030.

(4)

Nacionalna identifikacijska številka vozila mora biti vtisnjena tudi na tablici proizvajalca, katere vsebina mora ustrezati uredbi, ki ureja zahteve za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca.

(5)

V kolikor je proizvajalec vozil prenehal obstajati in nima pravnega naslednika, lahko tehnična služba, ki jo je za izdelavo tablice proizvajalca v skladu s 7. točko četrtega odstavka 55. člena zakona pooblastil nacionalni homologacijski organ, izdela manjkajočo ali poškodovano tablico proizvajalca, katere velikost in vsebina mora ustrezati zahtevam, določenim z uredbo, ki ureja zahteve za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca.

14. člen

(vsebina nacionalne identifikacijske številke vozila)

(1)

Nacionalna identifikacijska številka vozila mora biti sestavljena iz 8 znakov.

(2)

Višina znakov nacionalne identifikacijske številke vozila mora biti najmanj 7 mm.

(3)

Prvi štirje znaki v nacionalni identifikacijski številki vozila so črka »S« in trimestna številka, ki določa tehnično službo, ki jo določi nacionalni homologacijski organ.

(4)

Drugi štirje znaki pomenijo zaporedno številko določitve nacionalne identifikacijske številke vozila.

(5)

Začetek in konec nacionalne identifikacijske številke vozila mora biti označen z znakom: »*«.

(6)

Tipografija znakov nacionalne identifikacijske številke mora biti skladna s standardi in priporočili s tega področja.

(7)

Evidenco številčnih oznak tehničnih služb in dodeljenih nacionalnih identifikacijskih številk vozil vodi nacionalni homologacijski organ.

(8)

Primer določitve nacionalne identifikacijske številke vozila je prikazan v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

15. člen

(ponovni vtis izvirne identifikacijske številke vozila)

(1)

Tehnična služba, ki jo je za vtis identifikacijske številke vozila na vozilo v skladu s 7. točko četrtega odstavka 55. člena zakona pooblastil homologacijski organ, z odločbo odredi ponovni vtis izvirne identifikacijske številke, če po popravilu ali predelavi vozila ta nima vtisnjene identifikacijske številke ali je ta poškodovana ali prenarejena.

(2)

Tehnična služba, ki ugotovi potrebo po vtisu številke, z odločbo odredi ponovni vtis identifikacijske številke, jo vtisne in izreže ter shrani tisti del odstranjene pločevine, na katerem se nahaja izvirna identifikacijska številka vozila.

(3)

Če ima vozilo poškodovano ali prenarejeno identifikacijsko številko, se poškodovana ali prenarejena identifikacijska številka vozila prečrta, poleg nje pa se vtisne izvirna identifikacijska številka vozila, če je mogoče nesporno ugotoviti izvirno identifikacijsko številko vozila.

(4)

Tehnična služba izda lastniku vozila potrdilo o ponovnem vtisu identifikacijske številke.

16. člen

(zahteve za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozil)

(1)

Zahteve za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozil so določene v predpisih, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil.

(2)

Za vozila v cestnem prometu veljajo zahteve, ki so bile določene v predpisih, ki so bili v Republiki Sloveniji veljavni na dan, ko je bilo vozilo izdelano oziroma prvič registrirano, razen če je bila s predpisom določena veljavnost zahtev tudi za že registrirana vozila.

17. člen

(dodatne zahteve glede svetlobne opreme)

(1)

Na vozilih v cestnem prometu smejo biti nameščene samo predpisane homologirane svetlobne in svetlobno signalne naprave, ki jih ni dovoljeno zaslanjati, jim zmanjševati svetilnosti ali jim spreminjati barve oddane svetlobe.

(2)

Če je svetlobna oprema zaradi vgrajenih naprav ali opreme zakrita, mora biti nameščena dodatna svetlobna oprema, ki nadomešča funkcijo zakrite svetlobne opreme.

18. člen

(delovni žarometi na vozilih)

(1)

Delovni žarometi smejo biti nameščeni le na delovnih vozilih, delovnih strojih, traktorjih, vozilih policije, vozilih za nujno medicinsko pomoč, namenskih vozilih drugih reševalnih služb, vozilih inšpekcije, pristojne za promet, gasilskih vozilih, vozilih civilne zaščite, vozilih služb za vzdrževanje cest in napeljav, vozilih za pomoč na cesti ter na vozilih za odvoz poškodovanih vozil ali vozil v okvari.

(2)

Delovni žarometi na vozilih iz prejšnjega odstavka smejo biti vključeni le pri opravljanju dejavnosti, za katera so vozila namenjena.

19. člen

(komplet rezervnih žarnic)

Komplet rezervnih žarnic mora vsebovati žarnice z žarilno nitko za najmanj polovico žarničnih mest podvojenih zunanjih svetlobnih in svetlobno–signalnih naprav in po eno žarnico z žarilno nitko za zunanja nepodvojena žarnična mesta, pri katerih je mogoča zamenjava samih žarnic z žarilno nitko.

20. člen

(svetlobna oprema na traktorskih priključkih)

Če svetlobno opremo na traktorju zakriva vlečen traktorski priključek, mora biti dodatna svetlobna oprema na traktorskem priključku v skladu z zahtevami za priklopna vozila.

21. člen

(vozila, opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami)

(1)

Posebne opozorilne svetilke so lahko nameščene na vozilih, ki so določena v predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa. Vgrajene morajo biti čim bližje najvišjemu delu vozila tako, da so dobro vidne z vseh strani.

(2)

Posebne opozorilne svetilke morajo biti homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 65.

22. člen

(dodatne zahteve glede varnostnih stekel)

(1)

Na vozilih se lahko stekla naknadno zatemnijo do te mere, da je svetlobna prepustnost stekla skupaj z nalepljeno folijo najmanj 70 % za vetrobransko steklo in za prednja bočna stekla (pri vozniku in sovozniku – pred B stebričkom).

(2)

Prejšnji odstavek ne velja za ozek pas na zgornjem robu vetrobranskega stekla, ki je namenjen zaščiti pred soncem.

(3)

Vgradnja zrcalnih folij, ki na zunanji strani odbijejo več kot 25 % vidnega dela svetlobe, je na vozilih prepovedana.

(4)

Če so stekla na zadnji steni vozila zatemnjena tako, da prepuščajo manj kot 30 % svetlobe, mora biti vozilo opremljeno z vzvratnimi ogledali na obeh straneh.

23. člen

(dodatne zahteve glede pnevmatik)

(1)

Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila vpisane v ustrezni rubriki ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila, razen v primeru namestitve pnevmatik z večjo nosilnostjo ali višjo kategorijo hitrosti.

(2)

Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 t in največjo konstrukcijsko hitrostjo nad 40 km/h, morajo biti, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka, vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).

(3)

Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t in vozilih in največjo konstrukcijsko hitrostjo nad 40 km/h, morajo biti, poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena, pnevmatike na isti osi enake velikosti, vrste, zgradbe, nosilnosti in kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena.

(4)

Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.

24. člen

(rezervno kolo)

(1)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena so dovoljene rezervne pnevmatike za začasno uporabo, s katerimi so originalno opremljena rezervna kolesa. Pri tem mora voznik upoštevati najvišjo dovoljeno hitrost uporabljane pnevmatike, njihova uporaba pa je omejena le na čas do zamenjave poškodovane pnevmatike.

(2)

Rezervno kolo lahko nadomesti ustrezna naprava ali pripomoček, ki omogoča vožnjo kljub poškodovani pnevmatiki, ki ga je predvidel proizvajalec vozila, ali vgrajene pnevmatike s podaljšano mobilnostjo v skladu s Pravilnikom ZN št. 64.

25. člen

(globina kanalov v dezenu pnevmatik)

(1)

Globina glavnih kanalov v dezenu pnevmatik (merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini pnevmatik na vozilih kategorij L najmanj 1 mm, na vozilih kategorij M₁ in N₁ ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm, in na drugih vozilih najmanj 2 mm.

(2)

Razlika v globini glavnih kanalov dezena pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm.

(3)

Prvi odstavek tega člena ne velja za starodobna vozila, ki so bila originalno opremljena s pnevmatikami, katerih globina kanalov v dezenu pnevmatik je bila pri novih pnevmatikah manjša od s tem pravilnikom določene, če se taka vozila ne uporabljajo na javnih cestah. Ne glede na prejšnji stavek se taka vozila lahko uporabljajo predvsem na relijih veteranov ali podobnih prireditvah.

(4)

Kanali v dezenu pnevmatik se lahko narezujejo le pri pnevmatikah, ki so za to predvidene in imajo na boku oznako »REGROOVABLE« ali temu ustrezno oznako njihovega proizvajalca.

(5)

Pnevmatike za vozila kategorij M₁, N₁ in L se ne smejo narezovati.

(6)

Narezane pnevmatike se ne smejo uporabljati na prednjih oseh motornih vozil in na vozilih za prevoz nevarnega blaga.

26. člen

(obnovljene pnevmatike)

(1)

Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.

(2)

Obnovljene pnevmatike se ne smejo uporabljati na vozilih kategorije L in prednjih oseh vozil kategorij M₂, M₃in vozil za prevoz nevarnega blaga.

27. člen

(zaščitne čelade)

Zaščitne čelade, namenjene voznikom in potnikom na vozilih kategorije L, morajo biti homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 22.

28. člen

(označevanje počasnih vozil)

(1)

Vozila (razen enoslednih vozil), katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h, kot tudi njihova priklopna vozila, morajo imeti na zadnji strani vozila oznako za označevanje počasnih vozil, ki mora biti homologirana v skladu s Pravilnikom ZN št. 69.

(2)

Pri skupini vozil velja zahteva iz prejšnjega odstavka samo za zadnje vozilo v skupini.

29. člen

(označevanje težkih in dolgih vozil)

(1)

Vozila kategorij N₂, N₃, O₃ in O₄ morajo imeti na zadnji strani vozila oznake za označevanje težkih in dolgih vozil, ki morajo biti homologirane in nameščene v skladu s Pravilnikom ZN št. 70. Navedeno velja za vozila naslednjih kategorij:

-

N₂ z največjo dovoljeno maso, ki presega 7,5 t, razen za vlečna vozila,

-

N₃ razen za vlečna vozila,

-

O₁, O₂ in O₃ z največjo dolžino, ki presega 8 m, in