ReNPPZK24–28 – Resolucija o nacionalnem programu...

1294. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 (ReNPPZK24–28)

Na podlagi 135. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21 in 58/23) je Državni zbor na seji 26. aprila 2024 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 (ReNPPZK24–28)

1. UVOD

Republika Slovenija namenja veliko pozornosti vprašanju varnosti, kar je predvsem posledica naraščajočih in kompleksnih varnostnih izzivov, s katerimi se sooča. Številni sprejeti dokumenti odražajo njen odziv na aktualne dogodke in okoliščine. Ti dokumenti, še posebej tisti, ki obravnavajo najhujše dejavnike ogrožanja, so ključni vir za oblikovanje Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 (v nadaljnjem besedilu: ReNPPZK24–28). Osnovni namen vseh strateških dokumentov je skrb za ohranjanje varnosti in razvoj varnostne kulture v družbi. Hkrati ti dokumenti spodbujajo zavedanje o tem, kako ključen je vidik varnosti pri zagotavljanju svobode, ki naj temelji na demokratičnih načelih in uravnoteženem sodelovanju vseh pomembnih deležnikov. ReNPPZK24–28 nadaljuje to prizadevanje z namenom ohranjanja že sprejetih zavez in standardov na področju varnostne politike ter hkrati nadgrajuje vsebino Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 (Glej opombo 1) (v nadaljnjem besedilu: ReNPPZK19–23).

Številni dogodki v preteklosti in aktualni premiki v globalni zavesti opozarjajo, da svoboda in varnost nista samoumevni ter ne obstajata brez aktivnega prizadevanja posameznikov in družbene skupnosti. Da bi zagotovili učinkovitost tudi represivnih ukrepov, je ključno delovati proaktivno na svetovni ravni. Vzpostavitev in ohranjanje temeljnih možnosti za trajnostni razvoj in povečanje odpornosti družb zahtevata ne le državno delovanje in izvajanje pravnih norm, ampak tudi vzpostavitev mehanizmov, ki bodo spodbujali zavedanje o pomembnosti teh vidikov varnosti tudi v smislu spoštovanja in razvoja kulture pripadnosti človeškim vrednotam. Le tako ravnanje lahko temelji na pravičnosti, enakopravnosti in enakosti, ki so ključne za svobodo in varnost ne le v posameznih skupnostih, temveč tudi na svetovni ravni. Demokratična družba ne more uresničiti svojega poslanstva brez praktičnega udejanjenja tega zavedanja, ki mora biti osnova za spoštovanje temeljnih človekovih pravic, svobode in varnosti v okviru pravičnosti.

Sprejetje ReNPPZK24–28 izhaja iz zavedanja, da je varnost posameznikov osrednja vrednota, še posebej ob soočanju s kompleksnimi kriminalitetnimi izzivi, ki presegajo klasične oblike. Vzpostavljanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje in obravnavo različnih oblik kriminalitete je ključno za ohranjanje varnosti posameznikov in celotne družbe v dinamičnem in kompleksen okolju, v katerem živimo, delamo in ustvarjamo.

Zavedajoč se naraščajočih izzivov in kompleksnosti kriminalnih dejavnosti v sodobni družbi, je ReNPPZK24–28 namenjena vzpostavitvi celovitega okvira za učinkovito preprečevanje kriminalitete in pravočasno odzivanje nanjo. Sodobne grožnje, kot so organizirana kriminaliteta, terorizem in digitalna kriminaliteta, zahtevajo odločne in prilagodljive ukrepe. Zato ReNPPZK24–28 postavlja temelje za usmerjeno in usklajeno delovanje v boju proti kriminaliteti, s poudarkom na zaščiti državljank in državljanov ter izboljšanju splošne varnosti v naši družbi.

Kljub svetovnim družbenim problemom se ne sme zanemariti sociološkega pojmovanja kriminalitete, ki je v lokalni skupnosti bolj zaznavno in ima bistveno večji vpliv na samo zaznavo varnosti in kvaliteto življenja. Neučinkovitost nadzornih organov pri preprečevanju in zatiranju kaznivih ravnanj na lokalni ravni negativno vpliva tako na dojemanje varnosti in reda v lokalnem okolju kot tudi na splošno dojemanje delovanja pravne države, ne glede na to, ali gre za slabo preiskanost vlomov v stanovanjske objekte, odkrivanje in procesiranje korupcije in drugih pojavnih oblik zlorabe javnih sredstev in gospodarskega kriminala ali neučinkovitost inšpekcijskega nadzorstva ali občinskih redarstev.

ReNPPZK24–28 je tako ključni korak pri vzpostavitvi celovitega in učinkovitega sistema za obvladovanje varnostnih izzivov, s katerimi se sooča družba. Osnovno načelo ReNPPZK24–28 temelji na preventivi in ne na represiji. Zato so v njej zajeti vsi pomembni deležniki, ki lahko na različne načine prispevajo k preprečevanju kriminalitete na posameznih področjih. ReNPPZK24–28 poudarja zagotavljanje varnosti v lokalnih okoljih, preprečevanje vseh oblik nasilja, vključno s sovražnim govorom, boj proti korupciji, tveganja na področju javnega zdravja, informacijsko varnost oziroma nevarnosti kibernetske kriminalitete, nevarnosti radikalizacije, ekstremnega nasilja in terorizma ter ogroženost Republike Slovenije zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete.

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Glej opombo 2) (v nadaljnjem besedilu: ReSNV-2) je temeljni razvojnousmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti in predstavlja krovno vlogo državne politike nacionalne varnosti. ReNPPZK24–28 je doktrinarno izhodišče preprečevanja in zatiranja kriminalitete, po namenu in ciljih pa je eden od ključnih strateških dokumentov notranje oziroma javne varnosti v Republiki Sloveniji. Policija je s svojo družbeno vlogo na področju javne varnosti, torej tudi ReNPPZK24-28, med glavnimi subjekti nacionalne varnosti.

2. RAZLOGI ZA SPREJETJE ReNPPZK24–28

ReNPPZK24–28 kot strateški dokument države je odziv na dogodke in okoliščine, ki pomembno vplivajo na varnost in tudi na posameznikovo dojemanje varnosti, njegov fizični in psihični razvoj ter splošno počutje v okolju, v katerem živi, dela in ustvarja. Osnovni namen ReNPPZK24–28 je skrb za ohranjanje varnosti in razvoj varnostne kulture v družbi ter spodbujanje zavedanja o pomenu varnosti pri ohranjanju svobode, ki mora temeljiti na demokratičnih načelih in uravnoteženem delovanju vseh deležnikov, ki morejo in morajo kakor koli vplivati na dejavnike, ki so vzrok ali posledica kriminalnih dejanj.

Sprejetje ReNPPZK24–28 je pomembno iz več razlogov, ti so:

-

usklajenost (koherentnost) z državno politiko nacionalne varnosti ter njenimi zahtevami po celovitosti in povezljivosti organizacije in delovanja sistema nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji (ReSNV-2), prav tako s sprejetimi obveznostmi države na področju mednarodne ter skupne varnosti Evropske unije in njenih članic,

-

javna varnost: V skladu z ustavnimi določbami in krovno politiko države o nacionalni varnosti zajema tako osebno varnost posameznika, državljanov in vseh prebivalcev Republike Slovenije kot varnost demokratičnega družbenega reda, obstoj temeljnih institucij države in preživetje ljudi, zlasti ko je zaradi varnostnih tveganj in neposrednih groženj, kriznih oziroma izrednih in ekstremnih razmer nujno takojšnje ukrepanje pristojnih državnih organov, organov lokalne samouprave in organizacij s posebnimi pooblastili za ukrepanje na področju javne varnosti,

-

varnost državljanov in drugih prebivalcev: Določeni so ukrepi za zagotavljanje varnosti državljanov in drugih prebivalcev. Preprečevanje kriminalitete je ključnega pomena za zaščito življenj, premoženja in splošnega dobrega počutja prebivalcev,

-

učinkovito pravosodje: Postavljeni so temelji za učinkovitejše delovanje pravosodnega sistema. S tem se zagotavljata pravičnost in odvračanje od kriminalnih dejanj,

-

preprečevanje organizirane kriminalitete: Organizirana kriminaliteta pogosto presega državne meje, zato je nujno, da država sprejme usklajene ukrepe za preprečevanje te oblike kriminalitete in soočanje z njo. ReNPPZK24–28 vključuje mednarodno izmenjavo informacij,

-

usklajeno delovanje: ReNPPZK24–28 omogoča usklajeno delovanje različnih državnih organov in institucij ter vzpostavljanje učinkovitega sistema sodelovanja med policijo, sodišči, socialnimi službami in drugimi pomembnimi organi,

-

zaščita človekovih pravic: ReNPPZK24–28 vključuje določbe za zaščito človekovih pravic pri izvajanju ukrepov za preprečevanje kriminalitete in odzivanje nanjo. To je ključno za ohranjanje ravnotežja med varnostjo in spoštovanjem temeljnih pravic posameznikov,

-

preventivni ukrepi: ReNPPZK24–28 vsebuje strategije za preprečevanje kriminalitete, s poudarkom na ozaveščanju, izobraževanju, socialni vključenosti ranljivih skupin in podpori tem skupinam.

Republika Slovenija je že pripravila in sprejela številne strateške dokumente, s katerimi se je odzvala na različne varnostne pojave, ki ogrožajo varnost posameznika ali celotne družbe. ReNPPZK24–28 pomeni kontinuirano nadaljevanje in nadgradnjo preteklih resolucij od leta 2007 dalje. Pravna podlaga za prvo Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007–2011 (Glej opombo 3) je bila določba 135. člena Zakona o policiji, (Glej opombo 4) ki je določala, da Republika Slovenija določi nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete v Republiki Sloveniji.

3. CILJI ReNPPZK24–28

Temeljni cilj ReNPPZK24–28 je učinkovito oblikovanje in izvajanje politike preprečevanja in zatiranja kriminalitete oziroma zagotavljanje takšnega družbenega okolja, ki bo dolgoročno vplivalo na zmanjšanje kriminalitete ter zagotavljalo varnost, prebivanje in delo v varnem okolju, ter na podlagi predlaganih ukrepov doseči tako družbeno stanje, da bi se ljudje počutili čim bolj varne.

Pri tem je treba za vzpostavitev in dosego začrtanega stanja na posameznih področjih doseči naslednje cilje:

-

znova vzpostaviti ustrezen stik policistov z državljani in lokalno skupnostjo ter vključiti vodje policijskih okolišev v vlogo rajonskega policista,

-

pritegniti lokalno prebivalstvo k sodelovanju v prizadevanjih za povečanje varnosti, utrjevanje uvajanja in izvajanja filozofije policijskega dela v skupnosti ter zagotavljanje visoke stopnje integritete v partnerskem sodelovanju na vseh ravneh,

-

vzpostaviti proaktivno sodelovanje vseh deležnikov na področju varnosti z lokalno skupnostjo oziroma vzpostaviti ustrezna partnerstva za doseganje skupnih ciljev, zlasti z občinskimi redarstvi in drugimi subjekti, ki v širšem smislu opravljajo pluralno policijsko dejavnost,

-

zmanjšati tveganja za storitev kaznivih dejanj, ki jih storijo tuji migranti in vzbujajo strah v lokalni skupnosti,

-

čim širšo skupnost ozavestiti o pomenu spoštovanja človekovih pravic, enakosti žensk in moških ter prepoznavanja vseh oblik nasilja in o ukrepanju proti njim,

-

na različnih vsebinskih področjih vzpostavljati možnosti za ustvarjanje zagotovljene varnosti v širši skupnosti z namenom izboljšanja kakovosti življenja vseh starostnih skupin prebivalstva,

-

vzpostaviti ocenjevanje varnostnih pojavov na podlagi strateških kriminalističnih analitskih izdelkov in nadgraditi analitične zmogljivosti policije, ki bodo omogočale hitro in učinkovito prepoznavanje varnostnih problemov v lokalni skupnosti,

-

zagotoviti ustrezne zmogljivosti in zakonska pooblastila inšpekcijskim službam za učinkovito obravnavo nepravilnosti v okolju, ki bistveno vplivajo na zaznavanje občutka reda in varnosti pri občanih,

-

zagotoviti ustrezne zmogljivosti in zakonska pooblastila občinskim redarstvom za učinkovito obravnavo nepravilnosti in deviantnosti v lokalnem okolju, ki bistveno vplivajo na zaznavanje občutka reda in varnosti pri občanih,

-

krepiti storitve in socialnovarstvene programe, izobraževanja in usposabljanje strokovnih delavcev v centrih za socialno delo in drugih strokovnih institucijah ter intenzivno ozaveščati širšo in strokovno javnost o problematiki nasilja v družini in nasilja nad ženskami,

-

sprejeti resolucijo o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami, ustanoviti stalno medresorsko delovno telo za obravnavo te problematike,

-

izboljšati obravnavo, položaj in zaščito žrtev nasilja, izboljšati ozaveščenost družbe in doseči ničelno toleranco do nasilja,

-

razviti specializirane programe za povzročitelje nasilja v družini in nasilja nad ženskami,

-

vzpostaviti celostni pristop pri odkrivanju in reševanju medgeneracijskega nasilja ter mehanizme, namenjene varstvu starejših, in zagotoviti pomoč za otroke, ki so nasilni do staršev,

-

vzpostaviti sistematično vzgojo za nenasilje in doseči dosledno odzivanje na nasilno vedenje, k nenasilju pa spodbujati z vzorniki otrok in medvrstniško pomočjo. Pri tem je treba okrepiti odnosne kompetence ter čustvene in socialne veščine,

-

zagotoviti integriran, večinstitucionalni in uravnotežen pristop k varnosti, varovanju in storitvam pri delu z navijači, na športnih in drugih prireditvah ter nadaljevati mednarodna partnerstva in s pristojnimi deležniki upoštevati dobre domače in mednarodne prakse,

-

zmanjšati tvegane in škodljive rabe spleta s spodbujanjem njegove varne rabe pri otrocih,

-

ustanoviti nacionalno policijsko enoto za preiskovanje spolnih zlorab otrok prek interneta, s poudarkom na prepoznavi žrtev,

-

opolnomočiti strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri zaznavanju in obravnavanju nasilja,

-

vzpostaviti sodelovanje med vsemi pristojnimi deležniki glede sovražnega govora, tako državnih organov in institucij kot tudi nevladnega sektorja, civilnih iniciativ, interesnih združenj, izobraževalnega, znanstvenega in raziskovalnega sektorja ter ponudnikov interneta in medijev,

-

uresničiti priporočila Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora,

-

prenoviti zakonske določbe o prepovedi spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti ter sovraštva,

-

za zmanjšanje korupcije in povečanje učinkovitosti javnih naročil izboljšati in poenotiti zakonske določbe in prakse javnega naročanja,

-

zagotoviti ustrezne zmogljivosti organov odkrivanja in pregona za odkrivanje, preiskovanje in pregon kriminalitete, povezane s korupcijo,

-

za vzpostavitev večje integritete in preglednosti okrepiti medinstitucionalno sodelovanje in izvajanje skupnih projektov, zlasti na področju gospodarske kriminalitete, korupcije in varovanja finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije v povezavi z evropskimi sredstvi,

-

z namenom prepoznave morebitnih sistemskih pomanjkljivosti na posameznih področjih (zdravstvo, prometna infrastruktura, odprava posledic naravnih nesreč in drugi veliki projekti državnega pomena) oblikovati medinstitucionalne (medresorske) strokovne delovne skupine, ki bodo izvedle analize normativne, organizacijske in institucionalne ureditve načrtovanja, priprave in vodenja projektov,

-

pripraviti izhodišča za spremljanje uspešnosti poslovanja in delovanja javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ter ponuditi predloge meril uspešnosti delovanja v zdravstvu v sprejetje ministrstvu, pristojnemu za zdravje,

-

opraviti analizo izobraževanj in strokovnih izpopolnjevanj zdravstvenih poklicev v javnih zavodih z ugotovitvijo vira financiranja in morebitnih finančnih transakcij prek različnih društev, ki delujejo v zdravstvu,

-

usmeriti ozaveščanje javnosti o družbenih vidikih darovanja organov in tkiv v Republiki Sloveniji, pravicah in dolžnostih ljudi v povezavi z darovanjem in prejemanjem organov ter nevarnostih trgovanja s človeškimi organi, tkivi in krvjo,

-

izboljšati odpornost proti kibernetskim grožnjam, ki lahko ogrozijo posameznika, podjetja, državne organe in družbo kot celoto, s povezovanjem deležnikov v nacionalnem sistemu informacijske varnosti in na strateški ravni ter krepiti sodelovanje med državnimi organi na področju zagotavljanja kibernetske varnosti,

-

zagotoviti sodelovanje akademskih raziskovalnih institucij in gospodarstva na državni in tudi mednarodni ravni ter izvajati programe ozaveščanja podjetij o tveganjih kibernetskega prostora in varni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij,

-

okrepiti zavedanje o kibernetskih grožnjah in splošno sposobnost odzivanja nanje,

-

zagotoviti izvajanje veljavnih nacionalnih programov ozaveščanja in izobraževanja (Varni na internetu, Center za varnejši internet (SAFE.SI, TOM telefon, Spletno oko)), jih nadgrajevati, razširiti in z njimi nagovarjati nove ciljne skupine uporabnikov,

-

vsebine kibernetske varnosti sistemsko vključiti v izobraževalni sistem na vseh ravneh, vzpostaviti mreže srednjih šol za kibernetsko varnost,

-

v okviru ukrepov digitalnega opismenjevanja krepiti zavest o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter zaupanje v digitalne tehnologije, razumevanje digitalnih tehnologij ter njihovo odgovorno in varno uporabo,

-

zagotoviti ustrezne zmogljivosti organov odkrivanja in pregona za odkrivanje, preiskovanje in pregon kibernetske kriminalitete,

-

izdelati analizo stanja v policiji na normativnem, organizacijskem, funkcionalnem in kadrovskem področju z vidika preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega preiskovanja kibernetske kriminalitete, vključno z uresničitvijo predlogov,

-

izboljšati zavedanje in prepoznavanje lastne vloge večine resorjev, ki se na terenu prvi srečujejo s pojavnimi oblikami radikalizacije, ki lahko vodi v ekstremno nasilje in terorizem,

-

razviti program na področju preprečevanja radikalizacije za izdelavo ocene tveganja pri ljudeh, krajih v zvezi z grožnjami za integracijo in nacionalno varnostjo,

-

omogočiti učinkovit odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, in premoženja nezakonitega izvora (urad za odvzem premoženjske koristi – Asset Recovery Office (v nadaljnjem besedilu: ARO)) ter zagotoviti učinkovito hrambo in upravljanje zavarovanega in odvzetega premoženja (urad za upravljanje zavarovanega in odvzetega premoženja – Asset Management Office (v nadaljnjem besedilu: AMO)),

-

vzpostaviti centralizirano evidenco začasno zavarovanega in začasno odvzetega nezakonito pridobljenega premoženja ter oblikovati osrednji organ ARO in osrednji organ AMO,

-

nadaljevati aktivno sodelovanje v okviru projektov Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (v nadaljnjem besedilu: EMPACT) za boj proti hudim oblikam organiziranega mednarodnega kriminala v obdobju od leta 2024 do leta 2029,

-

nadaljevati razvoj kriminalistične obveščevalne dejavnosti za učinkovito soočenje z varnostnimi izzivi sodobnega kriminala,

-

povečati zavedanje o vrednosti prostoživečih ogroženih in/ali zavarovanih vrst, o pravnih in etičnih vidikih trgovine z njimi ter o tveganjih za zdravje in varnost, ki jih prinaša ta trgovina,

-

na področju okoljske kriminalitete, predvsem nezakonitega ravnanja in trgovanja z odpadki, okrepiti zmogljivosti nadzornih organov in s tem pripomoči k varovanju okolja in posledično zdravja ljudi,

-

sprejeti nacionalno strategijo preprečevanja okoljske kriminalitete,

-

sodelovati z mednarodnimi organizacijami in institucijami, in sicer zlasti z Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (v nadaljnjem besedilu: Interpol), Evropskim policijskim uradom (v nadaljnjem besedilu: Europol), Evropsko unijo za sodelovanje na področju kazenskega pravosodja (v nadaljnjem besedilu: Eurojust), tujimi varnostnimi in pravosodnimi organi, pa tudi organizacijami in institucijami, ki sodelujejo znotraj svojih pristojnosti pri odkrivanju, preiskovanju ter pregonu storilcev in kriminalnih združb,

-

krepiti operativne zmogljivosti (razvoj prikritih preiskovalnih ukrepov in skupnih čezmejnih policijskih dejavnosti) za preprečevanje, odkrivanje, prepoznavanje in preiskovanje organiziranih kriminalnih skupin in mrež,

-

učinkovito črpati evropska sredstva iz Sklada za notranjo varnost (ISF-P) v obdobju 2021–2027,

-

pripraviti projekt konceptualnih sprememb organizacije in dela kriminalistične policije na državni in regionalni ravni v smislu organizacijske, normativne in kadrovske reforme.

4. POMEN PREVENTIVNIH DEJAVNOSTI

Za učinkovito preprečevanje kriminalitete je treba v preventivne aktivnosti vključiti različne deležnike na lokalni in državni ravni, v zasebnem sektorju in civilni družbi, saj je kriminaliteta odvisna od številnih dejavnikov v lokalnem, državnem in mednarodnem (globalnem) okolju. Zato je izrednega pomena tudi mednarodno sodelovanje.

Preventivne aktivnosti oziroma ukrepi morajo biti načrtovani in organizirani ter jih morajo izvajati vsi deležniki v družbi. Osredinjati se morajo na storilce, oškodovance (žrtve) in kraj oziroma okoliščine, v katerih se pojavlja kriminaliteta. Ne sme se pozabiti še na ukrepe, ki posredno preprečevalno vplivajo na kriminalne aktivnosti, in sicer na usposobljenost in opremljenost državnih organov z ustreznimi orodji za učinkovito preprečevanje in odkrivanje varnostnih groženj ali pojavov. Poleg preventivnih aktivnosti v ožjem pomenu imajo preprečevalni učinek tudi represivni ukrepi in nadzorne aktivnosti državnih organov, ki se odzivajo na varnostne izzive in pojave.

Pri oblikovanju varnostnih politik na občinski ravni je nujno vključevati subjekte lokalne skupnosti (občine, redarstva, svete za preventivo in varnost in druge).

Ozaveščanje javnosti je ena od pomembnih preventivnih aktivnosti, ki jo v Republiki Sloveniji krepimo na različne načine, na primer z izobraževanjem, v medijih, na družbenih omrežjih, dogodkih, razstavah in z drugimi pobudami. Za lokalne skupnosti ali državljane ni pomembno, kaj je po mnenju države (varnostni) problem, ampak šteje tisto, kar ocenijo ali čutijo kot problematično. Prav na tem področju imajo tudi preventivne aktivnosti največjo moč in učinek.

Ocenjevanju varnostnih pojavov se daje premajhen pomen. Na podlagi ocen in predlogov bi se morali pripraviti ustrezni (tako preventivni kot represivni) odzivi policije in drugih deležnikov. Temeljiti bi morali na strateških kriminalističnih analitskih izdelkih, znanstvenoraziskovalnih spoznanjih in ugotovitvah nadzornih organov. Država mora spodbujati povezovanje akademskih raziskovalnih institucij in gospodarstva na državni in tudi mednarodni ravni. Pred načrtovanjem ukrepov je treba poznati vzroke, motive in dejavnike, ki vplivajo na gibanje kriminalitete. Ne nazadnje ima tudi zaostritev zakonodaje določen odvračalni učinek na potencialne storilce. K temu pripomore tudi ustrezno delovanje nadzornih organov.

Prepoznavanje varnostnih problemov je ključno za oblikovanje ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti. Že v Temeljnih usmeritvah za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2023–2027 (Glej opombo 5) je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije poudarilo pomen tako imenovanega rajonskega policista. Prisotnost policije v lokalnem okolju vpliva na občutek varnosti prebivalcev. Prisotnost policista na terenu bo treba nadgraditi tudi s tesnejšo vpetostjo in vključitvijo analitskih enot na regionalni ravni.

Izdana so bila že številna gradiva, ki so bila državljanom in različnim skupnostim predstavljena na različne načine (predavanja, okrogle mize, sodelovanje na sejemskih prireditvah, nastopi v medijih, igre s preventivno vsebino in tako dalje). Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije bo treba metode in sredstva preventivnih aktivnosti prilagoditi sodobnim trendom, kot je uporaba različnih družbenih omrežij. Pri tem bo treba aktivnosti prilagoditi ciljnim skupinam (na primer mlajši rajši komunicirajo na daljavo prek elektronskih naprav, starejši pa imajo še vedno rajši osebni stik), vključevati strokovnjake, medijsko prepoznavne ljudi, spoznanja na podlagi temeljnih, ciljnih in drugih raziskovalnih programov (na primer Programska skupina Varnost v lokalnih skupnostih) in izkušnje iz mednarodnega sodelovanja.

Preprečevanje, obravnava in obvladovanje nasilja morajo biti del javne varnosti tudi v varnostnih programih lokalnih skupnosti, v katerih so s svojim usklajenim delovanjem povezani pristojni organi na državni in lokalni ravni. V občinskih programih varnosti (Glej opombo 6) so določeni politika in akcijski ukrepi izvajanja javne varnosti. Tudi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo biti vključeni v varnostne programe lokalnih skupnosti, saj posamezne oblike kriminalitete lahko posežejo tudi v njihovo delovanje, v učne procese in v šolsko okolje. Sočasno morajo vzgojno-izobraževalni zavodi razvijati lasten sistem odpornosti proti nasilju.

Nasilje je splošen družbeni problem, pri čemer obstajajo različne oblike nasilja, vsaka posebej pa vpliva na občutek varnosti in kriminaliteto nasploh. Vsaka grožnja terja svoj pristop in cilj (povzročitelj – žrtev). Vse bolj je aktualno verbalno nasilje v obliki sovražnega govora, ki se pojavlja v vseh porah družbenega življenja. Vzrok takšnega naraščanja je tudi zagotovljena anonimnost, ki jo omogoča spletno komuniciranje. Predsednik Vlade Republike Slovenije je 17. marca 2023 ustanovil Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ta pa je že pripravil priporočila za vse resorje. Zagotavljati je treba sodelovanje med vsemi pristojnimi deležniki glede sovražnega govora tako državnih organov in institucij kot tudi nevladnega sektorja, civilnih iniciativ, interesnih združenj, izobraževalnega, znanstvenega in raziskovalnega sektorja, ponudnikov interneta in medijev – posebna vloga bo namenjena praktikom na lokalni ravni.

Tudi proaktivni pristop vseh deležnikov s področja zagotavljanja varnosti na športnih prireditvah je izredno pomemben. Policija je v zadnjih letih usposobila tako imenovane policiste spoterje, ki sodelujejo z navijači in organiziranimi navijaškimi skupinami, športnimi ekipami in organizatorji športnih prireditev ter zagotavljajo varnostno pomembne podatke, ki so potrebni za odločanje o vodenju varovanja ter preprečevanje in umirjanje konfliktnih položajev, ki bi lahko privedli do kršitve javnega reda ali kaznivega dejanja.

Preventivno delovanje bo treba prilagoditi aktualnim pojavnim oblikam kriminalitete: kibernetski, okoljski, finančnim goljufijam, spolnemu nasilju na spletu in podobno.

Predvsem v javnem sektorju imata integriteta in preglednost delovanja javnih uslužbencev pomembno vlogo, da se uspešno odkrivajo in predvsem prijavljajo kazniva dejanja ter s tem vzpostavlja trajnostna ničelna toleranca do korupcije in drugih odklonskih dejanj. Za zaščito javnih sredstev bo več pozornosti treba nameniti praksam javnega naročanja in jih izboljšati, saj so močno povezane s korupcijo. Izboljšanje teh praks bi lahko pomagalo zmanjšati korupcijo in povečati učinkovitost javnih naročil. Zakoni in prakse javnega naročanja se lahko precej razlikujejo in bi jih bilo treba poenotiti.

Za vzpostavitev večje integritete in preglednosti je pomembno skupno in usklajeno delovanje različnih organov, zato sta med glavnimi rešitvami krepitev medinstitucionalnega sodelovanja in izvajanje skupnih projektov. Ključno je tudi tesno mednarodno sodelovanje v primeru ugotovljenih večjih pomanjkljivosti. S ciljem preprečevanja koruptivnih tveganj morajo organi predlagati določene prilagoditve oziroma dopolnitve veljavne zakonodaje in ustaljenih dosedanjih praks. Nadzorni organi morajo svoje delovanje usmeriti tudi v prepoznavo morebitnih sistemskih pomanjkljivosti.

Področje javnega zdravja spada med najpomembnejše vsebine širšega družbenega življenja in je temelj socialnega in gospodarskega razvoja ter odsev razmer v družbi. Oblikuje se novo področje preventivnega delovanja preprečevanja in zatiranja kriminalitete z vidika ogrožanja javnega zdravja, kar vključuje preprečevanje ponarejanja medicinskih izdelkov ter trgovine z ljudmi in človeškimi organi, tkivi, krvjo in podobno. Nujni so ugotavljanje varnostnih problemov, iskanje rešitev, metod in oblik dela, ki so potrebne za rešitev varnostnih problemov v povezavi s tveganjem za zdravje, ter izvedba celovitega in sistematičnega usposabljanja oziroma ozaveščanja.

Vse hitrejši in stalni razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihova najrazličnejša uporaba prinašata koristi za moderno družbo, a obenem vplivata na pojav novih in tehnološko vse bolj dovršenih kibernetskih groženj. Globalno gledano so težnje po uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij za politično, gospodarsko in vojaško prevlado vse izrazitejše. Na drugi strani ta razvoj povzroča tudi ogroženost posameznikov pred kibernetsko kriminaliteto. Podobno kot v fizičnem svetu se tudi do kibernetske kriminalitete ne sme biti strpen in jo je treba preganjati. Težava, ki se pojavlja pri spopadanju z njo, je temno polje, ki onemogoča presojo njenega dejanskega stanja. Gre za obliko kriminalitete, ki je žrtve pogosto ne zaznajo ali pa za zaznavo potrebujejo ogromno časa, kar posledično onemogoča učinkovite reakcije in preiskovanje.

Storilci kibernetske kriminalitete lahko kriminalna dejanja izvajajo iz tretjih držav, ob minimalni izpostavljenosti zaradi uporabe tehnik anonimiziranja in izkoriščanja anonimnih plačilnih mehanizmov, zato so žrtve še bolj izpostavljene tveganjem pred zlorabo. Ustrezna zaščita informacijsko-komunikacijskega sistema zmanjšuje tveganja in izpostavljenost tega sistema kibernetskim grožnjam. V prihodnje je treba še krepiti povezanost dveh področij, ki se pogosto obravnavata ločeno, a sta dejansko pomembno prepleteni. To sta kibernetska varnost in zaščita kritične informacijsko-komunikacijske infrastrukture. Obe področji sta seveda tudi povezani s kibernetsko kriminaliteto.

Krepiti je treba zavedanje o kibernetskih grožnjah in splošno sposobnost odzivanja nanje. Pri tem je treba okrepiti in spodbuditi znanstvenoraziskovalne aktivnosti na domenskem področju, predvsem pa študije, s katerimi se bodo bolje razumele značilnosti viktimizacije, vedenje uporabnikov, (splošne in posebne) značilnosti kibernetskih groženj med uporabniki in organizacijami v Republiki Sloveniji (zasebno in pri delu) ter učinkovitost posameznih varnostnih rešitev. S takim znanjem lahko izboljšamo (preventivno) delovanje organov pregona in uporabnikov. Vsebine kibernetske varnosti je treba vključiti v učne programe izobraževalnih ustanov na vseh ravneh izobraževalnega sistema. Državljane je treba seznaniti z nevarnostmi in tveganji v kibernetskem prostoru, z načini za njihovo obvladovanje in s tem povezano odgovornostjo vsakega posameznika za lastno varnost. Država vlaga napore in sredstva v digitalno opismenjevanje tako otrok in mladostnikov kot tudi odraslih.

Tudi policija se mora ustrezno prilagoditi temu digitalnemu okolju, da bo lahko tako še naprej opravljala svoje poslanstvo z zagotavljanjem visoke ravni varnosti in bo pomenila »grožnjo« storilcem, da bodo odkriti in preganjani. Imeti mora potrebno znanje o kriminalnem okolju, ki omogoča uporabo učinkovitih kriminalističnih taktik in metod dela pri preprečevanju in preiskovanju kibernetske kriminalitete. Razvoju kriminalitete mora slediti tudi normativna ureditev policijskih pooblastil, ki bo policiji omogočala učinkovito delo.

Slovenska policija pridobiva in zasega velike količine elektronskih in drugih podatkov, ki se hranijo na različnih medijih in v informacijskih sistemih. Te podatke je treba ustrezno obdelati, urediti in s sodobnimi analitskimi orodji iz njih pridobiti informacije oziroma odgovore, ki so pomembni v okviru posamezne preiskave. To od kriminalistične analitike zahteva intenzivno pridobivanje novih znanj in veščin ter nabavo ustrezne programske in strojne opreme.

Pri preprečevanju in omejevanju hujših oblik kriminala je ključno, da policija usmerja svoje aktivnosti na tiste varnostne pojave, ki so najbolj razširjeni ali najresneje ogrožajo posameznike in družbo ter povzročajo veliko materialno ali nematerialno škodo. Prednostno bo morala kadrovsko okrepiti enote za kriminalistično obveščevalno dejavnost ter poskrbeti za specialistično usposabljanje novih zaposlenih in izpopolnjevanje obstoječih. Delovanje policije v virtualnem svetu je osrednji izziv za kriminalistično obveščevalno dejavnost v prihodnjih letih.

Radikalizacija, ekstremno nasilje in terorizem so med seboj povezani pojavi, ki so za sodobne družbe pomemben izziv. Republika Slovenija v terorističnih napadih v preteklih letih ni bila neposredno prizadeta, vendar pa teroristična dejanja posredno vplivajo na varnostne razmere v državi.

Vse te pojave je treba obravnavati z večdimenzionalnim in večinstitucionalnim pristopom, večji poudarek bo treba nameniti preprečevanju z okrepitvijo strukturnih sprememb, vključevanjem skupnosti in krepitvijo odpornosti.

Da bi preprečili ali zmanjšali nastanek razmer v družbi, ki spodbujajo posameznika, da bi podlegel procesu radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, bo treba okrepiti operativne zmogljivosti pristojnih organov, izboljšati razumevanje tveganja ter nadgraditi mednarodne izmenjave podatkov z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Ena od bistvenih nalog na tem področju je seznaniti vse ključne deležnike s tem, kaj radikalizacija sploh je, izvajati preventivne aktivnosti, da se prepreči pojav radikalizacije, in uveljaviti dobre rešitve tako na institucionalni kot na lokalni ravni.

Sodobna mednarodna organizirana kriminaliteta je nadnacionalen in globalen pojav mednarodne organizirane združbe. Kriminalno aktivni posamezniki ustvarjajo iz kriminalnih aktivnosti obsežne prihodke. Za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora in njegovo upravljanje je pomembno, da ima država poleg sistematično določenega pravnega okvira, ki omogoča čim širši (kazenski, civilni in upravni) nabor poti za odvzem premoženja nezakonitega izvora, vzpostavljene tudi ustrezne organizacijske strukture za odvzem premoženjske koristi, kot je ARO, ter za upravljanje zavarovanega in odvzetega premoženja, kot je AMO. Učinkovitost pri odzivanju pristojnih organov na izzive in težave v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora bo izboljšana, ko bo za naloge njegovega odkrivanja, odvzema in upravljanja vzpostavljen celovit organizacijski in funkcionalni okvir, v katerem bo delovanje pristojnih organov na tem področju povezano in usklajeno.

Policija ocenjuje, da z veljavnimi zakonskimi pooblastili na področju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ne more učinkovito in uspešno preprečevati, odkrivati in preiskovati hudih in organiziranih oblik kriminalitete. Kriminalistična policija bo morala spremeniti dozdajšnji način vodenja preiskav proti zmeraj bolj organizirani kriminalni združbi, in sicer z ustanavljanjem manjših homogenih preiskovalnih skupin, ki se bodo ukvarjale samo s preiskavo najhujših oblik organizirane kriminalitete. Tako kot se bo morala reorganizirati kriminalistična policija, pa se pričakuje tudi od drugih državnih organov, da se bodo po potrebi ustrezno prilagodili novim varnostnim izzivom, da bi bilo njihovo delo bolj učinkovito.

Vlada Republike Slovenije je na več področjih že ustanovila medresorske delovne skupine, ki pripravljajo usklajene predloge za krepitev učinkovitosti politik in ukrepov za boj proti posameznim zvrstem kriminalitete.

Deležnik zagotavljanja varnosti so tudi detektivi in subjekti zasebnega varovanja, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu spopadanju s kriminaliteto. Sodelovanje med vsemi deležniki notranje varnosti bi lahko prispevalo k učinkovitejšemu boju proti kriminaliteti.

5. METODOLOGIJA ZA IZDELAVO ReNPPZK24–28 IN PODLAGE ZANJO

Pri pripravi ReNPPZK24–28 se je ohranila metodologija ReNPPZK19–23, kar zagotavlja njeno vključitev v strateške in razvojne cilje Republike Slovenije ob sočasnem upoštevanju strateških programov na mednarodni ravni in proaktivni vključenosti vanje, na izvedbeni ravni pa zagotavlja sledljivost uresničitve zastavljenih ciljev in trajnost dejavnosti pri preprečevanju in zatiranju kriminalitete.

Pri pripravi gradiva je bila ReNPPZK19–23 nadgrajena z aktualnimi vsebinami. Nadaljujejo se aktivnosti pri nekončanih strategijah ali strategijah, ki terjajo kontinuirano dolgoročno delo. Za vsak prepoznan problem je naveden opis problema in vzroki za takšno stanje ter so nakazane mogoče rešitve za dosego postavljenih ciljev. V okviru vsake strategije oziroma programa so določene ključne dejavnosti in ukrepi, nosilec načrtovanih dejavnosti in vsi sodelujoči, roki za izvedbo strategije oziroma programa in kazalniki za merjenje uspešnosti izpolnjenih nalog.

Za pripravo ReNPPZK24–28 je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, v kateri so bili predstavniki vseh ministrstev in predstavnica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Podlaga za pripravo ReNPPZK24–28 so bili področni resorni programi ter načrti in drugi akti, ki so že določali ukrepe, in naloge, ki lahko vplivajo na preprečevanje kriminalitete. Upoštevani so bili različni resorni strateški dokumenti in programi dela, povezani s preprečevanjem kriminalitete. Na mednarodni ravni so bili upoštevani akti in dokumenti Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN), Evropske unije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (v nadaljnjem besedilu: OVSE) in Sveta Evrope.

Republika Slovenija je v zadnjih letih sprejela več resolucij na posameznih področjih, zato ReNPPZK24–28 ne posega na druga področja. Zlasti je to pomembno za področje problematike tvegane rabe alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi, ki je opredeljeno v Resoluciji o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2023–2030 (ReNPPD23–30). (Glej opombo 7) V Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ18–28) (Glej opombo 8) sta med prednostnimi temami alkohol in duševno zdravje. Problematiko varstva okolja obravnava že Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (v nadaljnjem besedilu: ReNPVO20-30). (Glej opombo 9)

6. MEDNARODNO ODZIVANJE NA KRIMINALITETO

6.1 Evropska unija

6.1.1 Lizbonska pogodba

Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Lizbonska pogodba) (Glej opombo 10) sta v letu 2009 postavili pomemben primarni pravni okvir sodelovanja držav članic pri preprečevanju in zatiranju kriminalitete.

Lizbonska pogodba je v delovanje Evropske unije prinesla številne novosti, med njimi večjo demokratičnost procesov odločanja v Evropski uniji, številne institucionalne spremembe in višje standarde varstva človekovih pravic. Bistvene novosti so bile prav v pravosodju in notranjih zadevah.

Ukrepi za notranjo varnost, s katerimi so države članice Evropske unije bolje usposobljene za varovanje svobode, varnosti in pravic, so neposredno povečali učinkovitost boja proti kriminaliteti in terorizmu. Največja pridobitev Lizbonske pogodbe je pravni temelj, ki s prenosom uredb in direktiv v zakonodajo držav članic omogoča policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in s tem neposredno veljavo, kar pripomore k skladnejšemu razvoju skupnih okvirov za preprečevanje in zatiranje kriminalitete. S tem je bila Evropski komisiji in Sodišču Evropske unije dana večja vloga za nadzor nad ustreznim izvajanjem sprejetih zakonodajnih aktov v državah.

Europol je dobil ključno vlogo pri podpori pristojnim državnim organom, določenim za zatiranje kriminalitete. Njegova vloga je podpirati in krepiti dejavnosti policijskih organov in drugih služb kazenskega pregona držav članic ter njihovo sodelovanje pri preprečevanju hudih oblik kriminalitete, ki vplivajo na dve državi članici ali več, terorizma in oblik kriminalitete, ki vplivajo na skupni interes politike Evropske unije, ter pri boju proti njim.

Ključna novost Lizbonske pogodbe je ustanovitev Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI). Namenjen je krepitvi sodelovanja in boljšemu usklajevanju operativnih ukrepov glede notranje varnosti med državami članicami Evropske unije. V tem okviru poteka usklajevanje ukrepov pri policijskem in carinskem sodelovanju, varovanju zunanjih meja in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah. Stalni odbor znotraj Evropske unije zagotavlja pospeševanje in krepitev operativnega sodelovanja pri notranji varnosti, v njem pa sodelujejo države članice ter institucije in agencije Evropske unije.

6.1.2 Ocena ogroženosti glede organizirane kriminalitete v Evropski uniji

Države članice so sprejele sklepe Sveta o oblikovanju in izvajanju političnega cikla Evropske unije za organizirani kriminal in hude oblike mednarodnega kriminala (dokument Sveta 15358/10), na podlagi katerega se določajo prednostne dejavnosti.

Politični cikel Evropske unije za boj proti hudim oblikam organizirane mednarodne kriminalitete je metodologija, ki jo je leta 2010 določila Evropska unija in je namenjena boju proti najpomembnejšim grožnjam v povezavi s kriminaliteto, s katerimi se spopada Evropska unija. Vsak cikel traja štiri leta in prispeva k izboljšanju usklajevanja določenih prednostnih nalog na področju kriminalitete in sodelovanja pri teh nalogah. S kriminaliteto povezane grožnje se ugotavljajo na podlagi kriminalističnoobveščevalnih informacij (Europolova ocena ogroženosti zaradi hudih oblik organiziranega kriminala – SOCTA 2021), nato pa se opredelijo na politični ravni kot sklepi Sveta o določitvi prednostnih nalog Evropske unije v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu za politični cikel 2022–2025 (dokument Sveta 8665/21). Evropska komisija, države članice, države s sklenjenimi sporazumi o sodelovanju z Europolom in agencije Evropske unije pripravijo večletne strateške načrte, ki se izvajajo z operativnimi akcijskimi načrti za posamezno prednostno nalogo in se od vključno leta 2024 sprejemajo za dve leti. Navedeni načrti vključujejo skupne ukrepe držav članic, ki se izvajajo kot projekti EMPACT. Države članice, institucije in agencije Evropske unije so s tem zavezane k upoštevanju ugotovitev in opredeljenih prioritet ter k njihovemu vključevanju v svoje dejavnosti za preprečevanje in zatiranje kriminalitete.

6.1.3 Strateški ukrepi Evropske unije kot odziv na posamezne vrste kriminalitete

Države članice Evropske unije so sprejele strateške dokumente, ki so usmerjeni k skupnemu pristopu za določeno vrsto kriminalitete. Med pomembnejšimi so:

-

Strategija EU za varnostno unijo za obdobje 2020–2025, št. COM/2020/605 final z dne 24. julija 2020, ki zajema štiri ključne točke: 1) varnostno okolje, primerno za prihodnost, 2) obravnavanje pojavljajočih se groženj, 3) zaščita Evropejk in Evropejcev pred terorizmom in organiziranim kriminalom ter 4) trden evropski varnostni ekosistem,

-

Strategija EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025, št. COM/2021/170 Final z dne 14. aprila 2021, ki zajema štiri ključne točke: 1) spodbujanje sodelovanja na področju kazenskega pregona in pravosodja, 2) učinkovite preiskave: razbijanje struktur organiziranega kriminala in reševanje visokoprioritetnih zločinov, 3) odprava dobička, ustvarjenega z organiziranim kriminalom, in preprečevanje vdora okuženega denarja v legalno gospodarstvo in družbo ter 4) prilagoditev kazenskega pregona in sodstva digitalni dobi,

-

Agenda in akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025, št. COM(2020) 606 final z dne 24. julija 2020,

-

Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok, št. COM(2020) 607 final z dne 24. julija 2020,

-

Akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025, št. COM(2020) 608 final z dne 24. julija 2020,

-

Agenda EU za boj proti terorizmu: predvidevanje, preprečevanje, zaščita in odzivanje, št. COM(2020) 795 final z dne 9. decembra 2020,

-

Strategija EU na področju drog za obdobje 2021–2025, št. 14178/20 z dne 18. decembra 2020,

-

Strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025), št. COM(2021) 171 final z dne 14. aprila 2021,

-

Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025), št. COM (2021) 591 final z dne 29. septembra 2021,

-

Pakt o migracijah in azilu, št. COM(2020) 609 final z dne 23. septembra 2020,

-

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2021 s priporočili Komisiji o opredelitvi nasilja na podlagi spola kot novega področja kriminala, vključenega na seznam iz člena 83(1) PDEU (2021/2035(INL)),

-

Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, št. COM(2020) 152 final z dne 5. marca 2020,

-

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, št. COM (2022) 105 final z dne 8. 3. 2022.

Zakonodajni akti

-

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ, UL L št. 135 z dne 17. 12. 2011, str.1,

-

Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ, UL L št. 134 z dne 22. 5. 2023, str. 1,

-

Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ, UL L št. 135 z dne 24. 5. 2016, str. 53, in Uredba (EU) 2022/991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 v zvezi s sodelovanjem Europola z zasebnimi strankami, obdelavo osebnih podatkov s strani Europola pri podpiranju preiskav kaznivih dejanj in vlogo Europola pri raziskavah in inovacijah, UL L št. 169 z dne 27. 6. 2022, str. 1,

-

Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin, UL L št. 172 z dne 17. 6. 2021, str. 79,

-

Priporočilo Sveta (EU) 2022/915 z dne 9. junija 2022 o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Te strategije in druge dokumente je treba šteti za operativne, akcijsko usmerjene instrumente posameznih politik, ki jih morajo pristojni organi držav članic izvajati v skladu s svojo zakonodajo in upoštevati pri načrtovanju svojih dejavnosti.

Ključno sporočilo vseh strateških dokumentov je, da pristojni resorji aktivno sodelujejo z drugimi državami, hkrati pa k sodelovanju pritegnejo vse druge državne organe, da se zagotavlja večagencijski pristop pri preprečevanju in zatiranju kriminalitete. Poudarja se tudi, da je zelo uspešen instrument za preprečevanje in zatiranje kriminalitete odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji.

6.2 OZN

OZN kot svetovna mednarodna organizacija v skladu z načelom vzpostavljanja in zagotavljanja pravne države izvaja dejavnosti za razvoj, promocijo in uveljavitev mednarodnih norm in standardov mednarodnega prava. Dejavnosti OZN za preprečevanje kriminalitete in obravnavanje storilcev kaznivih dejanj so usmerjene v iskanje skupnih rešitev za zatiranje in preprečevanje različnih oblik kriminalitete na svetovni ravni. Znotraj te organizacije deluje tudi Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) kot svetovni akter za boj proti prepovedanim drogam, terorizmu, mednarodni kriminaliteti in korupciji. Deklaracija Združenih narodov za novo tisočletje (A/RES/55/2, 8. plenarno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, točka VIII/30) je zavezala države članice k razvojnim ciljem, na podlagi katerih si morajo zelo prizadevati za zatiranje vseh oblik transnacionalne kriminalitete, razvijati ukrepe za boj proti drogam in uskladiti dejavnosti proti mednarodnemu terorizmu in drugim transnacionalnim grožnjam. Republika Slovenija je ratificirala vse ključne mednarodne pravne akte OZN, prav tako pa kot članica organizacije upošteva vse strateške dokumente in dejavnosti, ki izhajajo iz njih, ter jih vključuje v razvojne načrte in dejavnosti pristojnih organov.

6.3 OVSE

OVSE je največja regionalna organizacija, ki temelji na sodelovanju in celostnem obravnavanju problemov. Njene glavne naloge so krepitev zaupanja in varnosti, zgodnje opozarjanje, preventivna diplomacija, preprečevanje konfliktov, pokonfliktna obnova, varstvo človekovih pravic, nadzor nad orožjem, krepitev civilne družbe, demokratizacija, vzpostavitev institucij, opazovanje volitev, vzpostavitev sodnega sistema, usposabljanje policije ter boj proti terorizmu, organizirani kriminaliteti in trgovini z ljudmi. OVSE tako kot evropska regionalna organizacija spodbuja izvajanje mednarodnih pravnih aktov med državami članicami te organizacije ter na podlagi drugih strateških dokumentov spodbuja razvoj dejavnosti za preprečevanje in zatiranje oblik kriminalitete, ki zahtevajo skupen pristop v širši regiji. Republika Slovenija je njena aktivna članica in tako njeni pristojni organi vključujejo sprejete razvojne dokumente v svoje dejavnosti in naloge.

6.4 Svet Evrope

Temeljni cilj držav članic Sveta Evrope je ustvariti skupen demokratičen in pravni prostor na vsej evropski celini ob spoštovanju ključnih vrednot: človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Glavne naloge Sveta Evrope so varstvo človekovih pravic, demokracije in pravne države, ozaveščanje ljudi ter spodbujanje razvoja evropske kulturne identitete in raznolikosti, iskanje skupnih rešitev za težave, s katerimi se srečuje evropska družba (diskriminacija manjšin, sovraštvo do tujcev, nestrpnost, varstvo okolja, bioetika, trgovina z ljudmi, organizirana kriminaliteta, nasilje nad otroki in tako dalje), pomoč pri utrjevanju demokratičnih sistemov v Evropi s podporo političnim, zakonodajnim in ustavnim reformam.

Z namenom preprečevanja in zatiranja različnih transnacionalnih oblik kriminalitete so države članice Sveta Evrope sprejele več mednarodnih pogodb, ki vzpostavljajo skupne standarde in pravne okvire za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon določenih oblik kriminalitete, te so:

-

Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99,

-

Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, podpisana 25. oktobra 2007 (Lanzarotska konvencija), Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/13. Konvencija je začela veljati 1. septembra 2010, za Slovenijo pa 1. aprila 2014 (glejte tudi Council of Europe Treaty Series, No. 201),

-

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, podpisana 7. aprila 2011 (Istanbulska konvencija),

-

Konvencija Sveta Evrope o integriranem pristopu k varnosti, varovanju in storitvam na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/20,

-

Kazenskopravna konvencija o korupciji, Uradni list RS, št. 26/00 – Mednarodne pogodbe, št. 7/00,

-

Dodatni protokol h Kazenskopravni konvenciji o korupciji, Uradni list RS, št. 62/04 – Mednarodne pogodbe, št. 17/04,

-

Evropska konvencija o zatiranju terorizma, Uradni list RS, št. 96/00 – Mednarodne pogodbe, št. 27/00,

-

Protokol, s katerim se spreminja evropska konvencija o zatiranju terorizma, Uradni list RS, št. 41/04 – Mednarodne pogodbe, št. 14/04,

-

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/09,

-

Dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/19,

-

Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Uradni list RS, št. 62/04 – Mednarodne pogodbe, št. 17/04,

-

Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih, Uradni list RS, št. 62/04 – Mednarodne pogodbe, št. 17/04,

-

Konvencija Sveta Evrope o integriranem pristopu k varnosti, varovanju in storitvam na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah, sklenjena v Saint-Denisu 3. julija 2016, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 179/20.

6.5 Regionalne in dvostranske pobude sodelovanja

V skladu z ReSNV-2 in drugimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije, Evropske unije, OZN in drugih mednarodnih organizacij ter pobud o sodelovanju držav za namene zatiranja kriminalitete je za uspešnost pristojnih organov nujno čezmejno sodelovanje. Tako se spodbuja aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah ali pri drugih pobudah držav, ki podpirajo dejavnosti za zatiranje kriminalitete in zagotavljanje javne varnosti v ožjih geografskih regijah.

7. PODROČJA PREPREČEVANJA IN ZATIRANJA KRIMINALITETE

7.1 Varnost v lokalnih skupnostih

7.1.1 Opis problema

Varnost v lokalnih skupnostih je pomembna tema, ki se nanaša na različne vidike, vključno z zagotavljanjem varnosti ter preprečevanjem kriminalitete in sodelovanjem med različnimi deležniki. Razumeti jo je treba v najširšem pomenu, ki presega delovanje samo enega ali dveh deležnikov, ampak temelji na »človekocentričnem« pojmovanju in zaznavanju varnosti. Z drugimi besedami, ni ključno, kaj država meni, da je (varnostni) problem, ampak tisto, kar kot problematično ocenijo v lokalnih skupnostih. Država je z decentralizacijo pristojnosti za zagotavljanje prometne varnosti ter javnega reda in miru prenesla določene naloge na občine in redarske službe.

Varnost v lokalnih skupnostih se kontinuirano uveljavlja kot ena od ključnih prednostnih nalog države, saj njen vpliv seže globoko v kakovost življenja in blaginjo vseh prebivalcev. Soočanje z nenehnimi in novimi varnostnimi izzivi zahteva celostno in proaktivno oblikovanje strategij, ki kriminaliteto na lokalni ravni ne le obravnavajo, temveč jo tudi aktivno preprečujejo in zatirajo. Učinkovitost policijskega dela se kaže tudi v njegovi sposobnosti, da je prisotno v skupnosti ter da z njo sodeluje pri prepoznavanju težav in odpravi vzrokov, ki do teh vodijo. V preteklosti si je policija prizadevala vzpostavljati ustrezen stik z državljani in lokalno skupnostjo, pri čemer je bila uspešnost teh prizadevanj spremenljiva ter pogosto odvisna od družbene ureditve in pozornosti, ki jo je država namenjala tej problematiki. V prihodnosti se bodo pojavljali ključni izzivi, ki vključujejo pritegovanje lokalnega prebivalstva k sodelovanju v prizadevanjih za povečanje varnosti, utrjevanje uvajanja in izvajanja filozofije policijskega dela v skupnosti ter zagotavljanje visoke stopnje integritete v partnerskem sodelovanju na vseh ravneh.

Trenutno je pri delovanju policije v lokalnih skupnostih poudarek predvsem na izvajanju preventivnih aktivnosti v ožjem pomenu in represivnih nalog, s čimer se policija odziva na že obstoječe varnostne izzive in pojave. Premajhen pomen in vloga pa sta namenjena ocenjevanju varnostnih pojavov in oblikovanju predlogov, kako se nanje odzvati, na podlagi ocen in predlogov bi se namreč lahko pripravili ustrezni odzivi policije, tako preventivni kot represivni. Tak pristop temelji na strateških kriminalističnih analitskih izdelkih, kar pa zahteva tesnejšo vpetost in vključitev analitskih enot na regionalni ravni pri delovanju policije v lokalni skupnosti.

Preprečevanje, obravnava in obvladovanje nasilja morajo biti del javne varnosti tudi v varnostnih programih lokalnih skupnosti, v katerih so s svojim usklajenim delovanjem povezani pristojni organi na državni in lokalni ravni. V občinskih programih varnosti so določeni politika in akcijski ukrepi izvajanja javne varnosti. Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo biti vključeni v varnostne programe lokalnih skupnosti, saj posamezne oblike kriminalitete lahko posežejo tudi v delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, v učne procese in šolsko ozračje. Sočasno vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo lasten sistem odpornosti proti nasilju.

Okoljska kriminaliteta in z njo povezane kršitve so vse bolj zaskrbljujoča in pereča državna, regijska in globalna grožnja posameznikom in družbi. Pogosto imajo okoljska kazniva dejanja dolgotrajne in nepopravljive čezmejne učinke ter vpliv na zdajšnje in prihodnje generacije. Nezanemarljiv je tudi vpliv na splošno varnostno sliko v državi.

Podnebne spremembe in okoljska kriminaliteta so postali neizpodbitno dejstvo. Velik del Republike Slovenije je avgusta 2023 z brutalno močjo občutil posledice podnebnih sprememb s poplavami, ki so določena območja popolnoma uničile. Leto prej smo se borili s požarom epskih razsežnosti na Krasu. Narava se spreminja zaradi negativnih dejavnosti človeka. Zaradi posledic zastrupljanja okolja izginjajo rastlinske in živalske vrste ter umirajo ljudje. Človekov mačehovski odnos do narave je dosegel kritično mejo.

Okoljska kriminaliteta, predvsem pa področje nezakonitega pošiljanja nevarnih in nenevarnih odpadkov, postaja eden od najdonosnejših nezakonitih poslov na območju Evropske unije. Nezakonita trgovina in prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov pomeni potencialno veliko ogroženost za okolje in družbo. Organizirane kriminalne združbe poskušajo prevzeti družbe, ki se zakonito ukvarjajo s prometom z odpadki, ter prodreti vanje in pod krinko zakonitosti nadaljevati nezakonite aktivnosti. Gre za povsem nove pojavne oblike kriminalitete v smislu atipičnosti za klasične preiskovalce organizirane kriminalitete, kar ta dejanja postavlja na veliko višjo raven zahtevnosti. Kazenskopravno varstvo okolja je zadnji branik nezakonitih dejanj človeka zoper okolje in naravo.

7.1.2 Vzroki

Varnostni problemi v lokalnih skupnostih se lahko pojavijo na različnih področjih v obliki kaznivih dejanj, vandalizma, nasilja, terorizma, prometnih nesreč in podobno. Prepoznavanje varnostnih problemov je ključno za oblikovanje ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti. Med znake, ki lahko kažejo na varnostne probleme v lokalni skupnosti, spadajo:

-

povečano število kaznivih dejanj v lokalni skupnosti,

-

povečano število prometnih nesreč,

-

povečano število dejanj vandalizma in poškodb javne lastnine,

-

povečano število kršitev javnega reda in miru ter drugih prekrškov,

-

povečano število pritožb prebivalcev o neustreznem ravnanju drugih prebivalcev ali institucij,

-

naraščanje nezaposlenosti in revščine,

-

povečani občutki ogroženosti in varnostno samoorganiziranje občanov,

-

upadanje varnostne kulture zaradi nepripravljenosti fizičnih in pravnih oseb v lokalnem okolju, da na demokratičen in zakonit način pripomorejo k preprečevanju nasilja in kriminalitete v svojem bivalnem in delovnem okolju, zasebnem in javnem prostoru.

Policija je v preteklih letih okrepila preventivne aktivnosti na različnih področjih dela. Izdelana so bila številna gradiva, ki so bila državljanom in različnim skupnostim predstavljena na različne načine (predavanja, okrogle mize, sodelovanje na sejemskih prireditvah, nastopi v medijih, igre s preventivno vsebino in tako dalje). Glavni nosilci teh aktivnosti na lokalni ravni so bili policisti, vodje policijskih okolišev, na višjih ravneh pa so dejavnosti usklajevali posamezni inšpektorji in delavci policijskih uprav in Generalne policijske uprave. Z zavedanjem, da preventivno delo ni dovolj za uspešno in učinkovito policijsko delo v skupnosti, je treba zagotoviti celovit pristop k policijskemu delu, kar pomeni, da je treba učinkovito in uspešno izvajati preventivne in represivne naloge, da bodo interesi in potrebe lokalne skupnosti kar najbolj zadovoljeni. Policijsko delo v skupnosti ne sme biti le preventivne narave, ampak mora vključevati tudi učinkovite represivne ukrepe. Te dejavnosti morajo biti usmerjene v hitro zaznavo in odpravo varnostnih težav, kar neposredno vpliva na občutek varnosti med prebivalstvom.

Problematično je, ker ljudje o problemih velikokrat molčijo, zlasti če niso neposredno prizadeti. Zato jih bo treba opolnomočiti, da znajo tudi sami prepoznavati varnostna tveganja in grožnje ter pravočasno obveščati pristojne organe ali institucije o njih, da se lahko čim hitreje odzivajo in ukrepajo pri zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti. Na drugi strani zaradi kadrovske stiske policije ni pristnega stika vodje policijskega okoliša s prebivalci v posamezni lokalni sredini, kot so ga v preteklosti vzdrževali tako imenovani rajonski policisti. Pri tem pa je treba znova opozoriti na problematiko upadanja varnostne kulture in demokratičnega deficita zaradi nepripravljenosti fizičnih in pravnih oseb v lokalnem okolju, da na demokratičen in zakonit način sodelujejo pri preprečevanju nasilja in kriminala v svojem bivalnem in delovnem okolju, zasebnem in javnem prostoru. Seveda so pri tem tudi svetle izjeme, ko posamezne občine v prizadevanjih za varnost na lokalni ravni proaktivno delujejo in ustanavljajo varnostne sosvete za različna področja, vendar so to še vedno izjeme, ki bi dejansko morale biti pravilo za vse občine, njihove prebivalce ter fizične in pravne osebe v lokalni skupnosti. To nikakor ni kritika lokalne samouprave, ampak je odraz dejanskega stanja z navedenimi vzroki in problemi varnosti v lokalnih skupnostih.

V zadnjih letih je policija sicer okrepila svoje preventivne aktivnosti, vendar pa bi bila za celostno in učinkovito obravnavo varnostnih zadev potrebna dodatna analitična podpora v smeri ugotavljanja varnostnih problemov, razvijanja strategij ter prepoznavanja optimalnih metod in oblik dela, ki bi bile najučinkovitejše za njihovo reševanje. Ta izziv se še posebej izraža na regionalni ravni, kjer bi lokalnim policijskim enotam analitična podpora omogočila bolj usmerjeno, strateško in učinkovito delovanje v smeri boljšega prepoznavanja varnostnih problemov ter njihovega analiziranja in reševanja, kar bi prispevalo k večji učinkovitosti policijskega dela v lokalnih skupnostih.

Vsako lokalno okolje ima edinstveno strukturo, dinamiko in niz varnostnih izzivov, ki izhajajo iz različnih dejavnikov, kot so demografska sestava, gospodarska struktura, kulturni vzorci, zgodovinske okoliščine in zemljepisne značilnosti. Razumevanje teh posebnosti in prilagajanje strategij na podlagi teh edinstvenih značilnosti je ključno za razvoj učinkovitih in ciljno usmerjenih varnostnih rešitev. Strateška kriminalistična analitika ima ključno vlogo v razkrivanju lokalnih posebnosti, saj omogoča globoko in obsežno razumevanje varnostnih vzorcev, trendov in dejavnikov, ki vplivajo na varnostno sliko v določeni skupnosti. Do zdaj je bila njena uporaba omejena skoraj izključno na načrtovanje delovanja policije na državni in mednarodni ravni, premajhen pomen pa je imela pri delovanju policije na regionalni in lokalni ravni. V sodobnih policijskih pristopih delovanja so strateški kriminalistični analitski izdelki ključni dejavnik pri načrtovanju in usmerjanju dela, njihova trenutna uporaba v slovenski policiji na regionalni in lokalni ravni pa je zelo omejena.

Pomanjkanje analitičnih zmogljivosti in strokovnjakov na tem področju lahko privede do vpeljave nepravih rešitev, zapoznelega odzivanja na varnostne probleme in nezmožnosti prepoznavanja varnostnih vzorcev. Prav tako je ključnega pomena zagotoviti potrebna orodja in tehnologijo za podporo analitičnega dela in omogočanje boljše komunikacije ter deljenje podatkov med različnimi deležniki. Razvoj in nadgradnja strateške kriminalistične analitike na regionalni ravni nista le priporočljiva, ampak nujna, da bi bili varnostni ukrepi tudi v lokalnem okolju učinkoviti, fleksibilni in pravočasni.

7.1.3 Rešitve

Sodelovanje z lokalno skupnostjo mora biti prilagojeno dejanskim oziroma pričakovanim varnostnim problemom. Biti mora pravočasno in izvedeno tako, da bo učinkovito in bo izboljšalo varnost na nekem območju. Za varnost v lokalnih skupnostih skrbijo različni deležniki. Za dobro sodelovanje vseh deležnikov je treba vzpostaviti ustrezna partnerstva za doseganje skupnih ciljev. Boljše ozaveščanje in občutljivost v družbi ter spodbujanje pozitivnih družbenih norm in vrednot lahko pripomore k hitrejšemu zaznavanju varnostnih pojavov.

Skupna izvedba občinskih programov varnosti v lokalnem okolju vključuje vzpostavljanje varnega okolja z jasnimi pravili in posledicami neprimernih ravnanj (protokoli), spodbujanje vključujočega delovanja, zagotavljanje pomoči in podpore učečim se, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključevanje staršev, predstavnikov lokalnih skupnosti in drugih deležnikov v pripravo varnostnih načrtov, zagotavljanje varnih šolskih poti, mreženje in sodelovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, sodelovanje pri načrtovanju kriznih načrtov in zagotavljanje rednih ovrednotenj.

Vzgojno-izobraževalni zavodi so prostorsko in varnostno vpeti v lokalne skupnosti. Zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja je tesno povezano z zagotavljanjem javne varnosti v lokalnem okolju, zato je pristop, ki vključuje sodelovanje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, staršev, lokalnih oblasti, policije in drugih deležnikov, nujen del programov javne varnosti v lokalnih skupnostih.

Vzpostavitev in nadgradnja analitičnih zmogljivosti policije bi omogočala hitro in učinkovito prepoznavanje varnostnih problemov ter razvijanje in uveljavitev ustreznih rešitev, metod in oblik dela v lokalnih skupnostih. Uveljavitev naprednih analitičnih orodij in metodologij bi policiji omogočila zgodnjo prepoznavo potencialnih varnostnih tveganj in problemov ter s tem proaktiven odziv.

Detektivi in subjekti zasebnega varovanja imajo lahko pomembno vlogo v ozaveščanju skupnosti o pomenu prijavljanja varnostnih težav, če aktivno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi (v sklopu varnostnih svetov/sosvetov, komisij in podobno).

Mogoče rešitve za zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih so:

-

usklajeno sodelovanje med organi in službami: Za varnost lokalnih skupnosti skrbijo različni deležniki, vključno z organi in službami na vseh ravneh (državni in lokalni). Policija ima praviloma glavno vlogo pri zagotavljanju lokalne varnosti,

-

vzpostavitev partnerstev za doseganje ciljev: Pomembno je dobro sodelovanje med predstavniki občine in policije, zlasti pri izdelavi občinskih programov varnosti (Glej opombo 11) in delovanju varnostnih sosvetov/sosvetov za varnost, (Glej opombo 12)

-

preprečevanje kriminalitete in kršitev javnega reda in miru: Preučiti je treba možnosti za preprečevanje kriminalitete in kršitev javnega reda in miru v mestnih in drugih okoljih,

-

kontinuirano izvajanje raziskav o zagotavljanju varnosti na lokalni ravni: Na Fakulteti za varnostne vede se od leta 2015 izvaja raziskovalni program Varnost v lokalni skupnosti, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Izvedene so bile že tri raziskave (2011, 2017 in 2022),

-

izvedba viktimizacijske študije: Študija bo poleg temeljnih vprašanj o viktimizacijah ter zaupanju v policijo in pravosodje vsebovala tudi preučevanje strahu pred kriminaliteto in subjektivno zaznavo odklonskega vedenja,

-

demokratizacija družbenega nadzorstva: Namen je preusmeriti pozornost raziskovalcev s teoretične ravni na preverjanje znanstvenih spoznanj in vrednosti teh spoznanj za prakso,

-

opolnomočenje lokalnih prebivalcev in ustanov za zagotavljanje varnosti pred nasiljem in kriminalom: Celostno, sistemsko in sistematično je treba odpravljati vzroke demokratičnega deficita oziroma nepripravljenosti fizičnih in pravnih oseb za vključevanje v skupna prizadevanja pri zagotavljanju javne varnosti in povečanju odpornosti v lokalnih skupnostih proti nasilju in kriminalu na demokratičen in zakonit način, še zlasti ko so žrtve otroci in mladostniki, ženske in starostniki, invalidi ali druge šibkejše osebe in skupine ljudi.

Zagotavljanje varnosti mora temeljiti na »človekocentričnem« pojmovanju in zaznavanju varnosti, ali drugače, ni ključno, kaj država meni, da je (varnostni) problem, ampak tisto, kar kot problematično ocenijo v lokalnih skupnostih. Pri tem policija ne sme biti sama, ampak mora sodelovati z različnimi deležniki.

7.1.4 Cilji

Pomembno je pravočasno zaznavanje, ugotavljanje in vrednotenje varnostnih izzivov in problemov ter posledično iskanje odzivov, metod in oblik dela, ki so potrebni za njihovo preprečitev oziroma rešitev. Spodbujanje pozitivnih družbenih norm in vrednot lahko prispeva k boljšemu ozaveščanju ljudi, da o morebitnih varnostnih pojavih v svojem lokalnem okolju obvestijo pristojne organe ali institucije, ki bodo lahko ukrepale in zagotovile varnost.

Vzpostavljene analitične zmogljivosti, ki bodo omogočale hitro in učinkovito prepoznavanje varnostnih problemov ter razvijanje in uveljavljanje ustreznih rešitev, metod in oblik dela v lokalnih skupnostih, bodo pripomogle k učinkovitejšemu proaktivnemu delu policije pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih.

Za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti je nujno vzpostaviti partnersko sodelovanje deležnikov iz lokalnega okolja.

7.1.4.1 Strategija/program – razvoj in nadgradnja strateške kriminalistične analitike na regionalni ravni

Ključne dejavnosti/ukrepi

Z vzpostavitvijo in nadgradnjo analitičnih zmogljivosti bo vzpostavljeno stanje, ki bo omogočalo hitro in učinkovito prepoznavanje varnostnih problemov v lokalni skupnosti ter razvijanje in uveljavljanje ustreznih rešitev, metod in oblik dela v boju proti kriminaliteti in drugim varnostnim izzivom, hkrati pa bo omogočilo proaktivno in usmerjeno delovanje, ki bo temeljilo na podatkih in analitičnih ugotovitvah. To bo zahtevalo organizacijske in sistemske spremembe policije v smeri razvoja ekip analitičnih strokovnjakov, ki bodo sposobni prepoznati, analizirati in razlagati kompleksne varnostne podatke in trende ter predlagati strategije za obvladovanje tveganj in problemov na lokalni ravni. Uveljavitev strateške kriminalistične analitike na regionalni ravni bo zahtevala nadgradnjo sodobnih analitičnih orodij in platform, ki jih uporablja policija za obdelavo in analizo večjih količin podatkov, s pomočjo katerih se lahko razkrijejo vzorci, trendi in potencialne varnostne grožnje. Razvoj kadrovskih zmogljivosti bo prav tako zahteval organizacijo specialističnih usposabljanj na področju strateške kriminalistične analitike glede najnovejših metod in tehnologij v kriminalistični analitiki.

Cilj je prepoznati tveganja, ranljivosti in grožnje ter oblikovati učinkovite strategije za njihovo obvladovanje. Izvajanje strategije/programa zahteva sodelovanje različnih deležnikov, vključno s policijo, občinskimi vodstvi, strokovnjaki za varnost, analitičnimi strokovnjaki in skupnostjo, ter združuje tako kvantitativne kot kvalitativne pristope za celovito obravnavanje varnostnih zadev. Predvidena je izvedba rednih varnostnih analiz o prepoznanih varnostnih problemih in mogočih strategijah za njihovo obvladovanje.

Nosilec:

-

policija.

Sodelujoči:

-

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije,

-

Skupnost občin Slovenije,

-

Združenje mestnih občin Slovenije,

-

Združenje občin Slovenije,

-

samoupravne lokalne skupnosti,

-

ustanove in predstavniki akademskih skupnosti, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, gospodarske družbe in njihova interesna združenja,

-

državljani in civilna združenja.

Rok za izvedbo:

-

31. december 2027.

Kazalniki za merjenje uspešnosti:

-

število izvedenih usposabljanj in število usposobljenih strateških analitikov na regionalni ravni,

-

zaposlovanje novih analitikov s specialističnimi veščinami s področja prediktivne oziroma napovedne analitike in obdelave velikih količin podatkov,

-

nabavljena specialistična analitična orodja in platforme, ki omogočajo policiji zgodnjo prepoznavo potencialnih varnostnih tveganj in problemov,

-

število izvedenih varnostnih analiz na regionalni ravni.

7.1.4.2 Strategija/program – krepitev subjektov lokalne samouprave pri zagotavljanju varnosti na občinski ravni

Ključne dejavnosti/ukrepi

Imeti je treba širši pogled na varnost v lokalni skupnosti in ne samo na ravni države (policije). Država je z decentralizacijo del pristojnosti za zagotavljanje prometne varnosti ter javnega reda in miru prenesla na občine in redarske službe. Redarske službe so postale pomemben subjekt zagotavljanja splošne in prometne varnosti na lokalni ravni. Podlaga za njihovo delo so občinski programi varnosti, v katerih so opredeljeni ukrepi za zagotavljanje varnosti, ter priporočila varnostnih sosvetov. Z namenom nadaljnjega razvoja in delovanja lokalne varnostne strukture bi veljalo razmisliti o morebitnih normativnih spremembah, tudi o spektru pooblastil in pristojnosti.

Občine se vsekakor zavedajo pomena varnosti in že zdaj izvajajo mnogo preventivnih aktivnosti, katerih cilj je zagotavljanje večje varnosti občank in občanov – vse od varnih poti v šole, prometne varnosti in varnosti na različnih prireditvah ter problematike ilegalnih prehodov mej do težjih oblik kriminalnih dejanj. S ciljno usmerjenimi preventivnimi ukrepi se lahko zmanjša strah pred kriminaliteto in drugimi oblikami ogrožanja ter strah pred sekundarno viktimizacijo oškodovancev in prič, na drugi strani pa se povečuje zaupanje v policijo, pravosodje in druge deležnike s področja zagotavljanja varnosti. Pogosto je že zaradi stigmatizacije povečan strah pred migranti, ki naj bi izvrševali tudi nasilna kazniva dejanja. Na ravni občine tako delujejo številni sveti za varnost, (Glej opombo 13) ki vključujejo predstavnike različnih varnostnih institucij. Zato morajo občine dobiti večjo težo pri zagotavljanju varnosti na svojem območju.

Nosilec:

-

Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

Sodelujoči:

-

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije,

-

Skupnost občin Slovenije,

-

Združenje mestnih občin Slovenije,

-

Združenje občin Slovenije,

-

policija,

-

Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede,

-

ustanove in predstavniki akademskih skupnosti, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, gospodarske družbe in njihova interesna združenja,

-

državljani in civilna združenja.

Rok za izvedbo:

-

31. december 2027.

Kazalniki za merjenje uspešnosti:

-

število ciljno usmerjenih preventivnih aktivnosti,

-

število kaznivih dejanj, ki so jih naznanili organi lokalne skupnosti,

-

povečan občutek varnosti,

-

vzpostavitev geografskega kartiranja kriminalitete in prekrškov (tako imenovanih vročih točk).

7.1.4.3 Strategija/program – utrjevanje povezanosti z lokalnimi skupnostmi in drugimi subjekti pri zagotavljanju varnosti

Ključne dejavnosti/ukrepi

V Temeljnih usmeritvah za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2023–2027 je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije poudarilo, da mora policija zagotoviti redno prisotnost vodij policijskih okolišev med lokalnim prebivalstvom ter na ta način izboljšati vidnost in dostopnost policistov v lokalnem okolju ter zagotoviti, da bo vsak policijski okoliš imel svojega vodjo in namestnika vodje, njihovo število pa prilagoditi varnostni problematiki in razvoju posameznega lokalnega okolja (nove stanovanjske zmogljivosti, širitev industrije in podjetništva in podobno).

Vodja policijskega okoliša je nosilec policijskega dela v skupnosti, zato mora svoje delo opravljati pretežno v policijskem okolišu. Zagotoviti se mora, da bo vodja policijskega okoliša tam večino delovnega časa tudi prisoten. S tem se bo izboljšala tudi vidnost in dostopnost policistov v lokalnem okolju. S svojim znanjem, sposobnostmi in veščinami mora vodja policijskega okoliša aktivno in pravočasno reševati konkretno problematiko v lokalni skupnosti in si prizadevati za njeno odpravljanje. Le s svojo navzočnostjo v policijskem okolišu bo lahko pravočasno zaznaval varnostno problematiko in jo znal ustrezno ovrednotiti. Poznavanje ljudi, poslovnih subjektov in infrastrukture mora biti temelj sodelovanja z različnimi subjekti, ki lahko pomagajo pri odpravljanju varnostnih problemov. Vodja policijskega okoliša se mora takoj odzvati na dogodke in pojave, ki kažejo na poslabšanje varnostnih razmer ali na nevarnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Policija je bila že od nekdaj tesno povezana z lokalno skupnostjo. V zadnjih desetletjih je z organizacijskimi spremembami v policiji in razvojem informacijske tehnologije ta vez postala bolj ohlapna. Prebivalstvo ne prepozna več rajonskega policista, ki je pomembno vplival na občutek varnosti in zaupanje ljudi v policijo. Sodelovanje policije in lokalne skupnosti mora biti obojestransko. Policija mora prebivalce obveščati o varnostnih težavah v lokalni skupnosti, delu policije in možnostih preprečevanja pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti. »Pomembni sestavini preprečevanja varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami sta tudi krepitev povezanosti z lokalnimi skupnostmi in neposreden stik z državljani,« je zapisano tudi v Strategiji razvoja Slovenije 2030. (Glej opombo 14)

Nosilec:

-

policija.

Sodelujoči:

-

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije,

-

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije,

-

Skupnost centrov za socialno delo,

-

ustanove in predstavniki akademskih skupnosti, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, gospodarske družbe in njihova interesna združenja,

-

centri za socialno delo,

-

državljani in civilna združenja.

Rok za izvedbo:

-

stalna naloga.

Kazalnika za merjenje uspešnosti:

-

boljši rezultati preventivnega dela policije in odkrivanja kaznivih ravnanj v policijskem okolišu v primerjavi s prejšnjim petletnim obdobjem,

-

pokritost vseh policijskih okolišev z vodji policijskih okolišev ter število vodij in njihovih namestnikov.

7.2 Nasilje

7.2.1 Opis problema

Nasilje je splošen družbeni problem. Obstajajo različne oblike nasilja, vsaka posebej pa vpliva na občutek varnosti in kriminaliteto nasploh. Pri vsaki od oblik nasilja gre za poseben sociološki položaj, povezan z mnogo dejavniki, ki posredno in neposredno vplivajo na posamezno obliko nasilja. Na nasilje v družini in medvrstniško nasilje ter nasilje nad ženskami ali starejšimi tako lahko vplivajo socialno-ekonomski položaj posameznikov, uporaba oziroma zloraba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, stopnja tradicionalizacije družbe ter stopnja enakosti žensk in moških. Glavni dejavniki tveganja za nasilje so spol (ženske so bolj ogrožene), starost, zdravstveno stanje (fizična nemoč, demenca, težave v duševnem zdravju), odvisnost od tuje pomoči, revščina in socialna izključenost. Nasilje na športnih prireditvah pa izhaja predvsem iz subkulturnega okolja posamezne skupine, ki se poistoveti z določeno ideologijo.

Nasilje v družini

Obravnava tega problema presega meje zasebnosti družine kot ustavne kategorije, ki simbolizira zasebnost in svobodno izbiro. Republika Slovenija se je z uveljavitvijo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Glej opombo 15) in Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014 (Glej opombo 16) zavezala k ustvarjanju družbe, v kateri nobena oblika nasilja ni sprejemljiva, in k temu, da se, kadar vendarle pride do nasilja, ustrezno ukrepa, kot je predvideno v področni zakonodaji. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije na podlagi novelirane zakonodaje o nasilju v družini pripravlja nov strateški dokument v obliki nacionalnega programa preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami za obdobje 2024–2029.

Nasilje nad ženskami

Nasilje nad ženskami je kompleksen pojav, saj se dogaja tako na zasebnem kot na javnem področju. Pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali nesorazmerno prizadene ženske. Ima številne pojavne oblike, od nasilja v partnerskih odnosih do zalezovanja, spolnega nasilja, prisilnih porok, pohabljanja ženskih spolovil, prisilnih prekinitev nosečnosti in prisilne sterilizacije, spolnega nadlegovanja in spletnega nasilja. Čeprav je Republika Slovenija zlasti v zadnjem desetletju že sprejela pomembno zakonodajo (na primer Zakon o preprečevanju nasilja v družini, spremembe Kazenskega zakonika) in izvedla številne ozaveščevalne kampanje ter daje velik poudarek usposabljanju strokovnih delavcev, pa s stanjem na področju nasilja nad ženskami ne moremo biti zadovoljni, saj pojav še ni izkoreninjen. Treba je torej zagotoviti razumevanje ključnih vzrokov za nastanek nasilja nad ženskami in nenehno izvajati dejavnosti za njihovo odpravo.

Nasilje nad starejšimi

Delež starejših ljudi se v družbeni strukturi prebivalstva strmo povečuje, zato je nasilje nad starejšimi resen družbeni problem. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je ena od šestih starejših oseb doživela takšno ali drugačno obliko nasilja. Delež nasilja nad starejšimi ljudmi in trpinčenja starejših ljudi se povečuje tako znotraj družinskih krogov kot tudi v institucijah (na primer v domovih za starejše in bolnišnicah). Poročila kažejo, da približno dve tretjini osebja poročata o zlorabi starejših oseb. Prevalenca trpinčenja med starejšimi v skupnosti je ocenjena na 15,7 odstotka, pri čemer je približno ena od šestih oseb, starejših od 60 let, izpostavljena trpinčenju. Pandemija covida-19 je še poslabšala to težavo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Republiki Sloveniji leta 2019 prijavljenih približno 1200 primerov nasilja nad starejšimi. Ta številka pomeni več kot 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015. Statistični urad Republike Slovenije je leta 2018 poročal, da je bilo skupno 541 kaznivih dejanj nasilja nad starejšimi. Od tega jih je bilo 177 povezanih s fizičnim nasiljem, 233 s psihičnim nasiljem in 131 s finančnim izkoriščanjem.

Policija zaznava nasilje nad starejšimi osebami ter zanemarjanje in zlorabo starejših oseb predvsem pri izvajanju svojih pristojnosti, ko se starostniki nenadoma znajdejo v vlogi žrtev kaznivih dejanj ali prekrškov. Ne glede na to, kdo je povzročitelj (družinski člani ali pa popolni tujci) nasilja zoper starostnika v širšem smislu, so starostniki ranljiva skupina žrtev. Policisti morajo ob upoštevanju načela o spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva ravnati s starejšimi še posebej obzirno in skrbno ter jim nuditi vso pomoč.

Medvrstniško nasilje (Glej opombo 17)

Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, v katerem se odražajo številna družbena vprašanja in težave, za njegovo celostno razumevanje pa je nanj treba pogledati tudi z vidika spola. Mladostniki niso ločeni od širše družbe, zato navedene oblike nasilja ni mogoče obravnavati ločeno od širših družbenih vprašanj, povezanih s socialno-ekonomskim položajem družin, položajem mladih v družbi, nestrpnostjo do različnih družbenih skupin ter drugimi okoliščinami in dejavniki, ki vplivajo na mlade. Navedeno nasilje se največkrat dogaja v šolskih okoliših ali na javnih površinah v neposredni bližini, pojavlja pa se tudi v kibernetskem prostoru. Posebna oblika psihičnega nasilja med vrstniki namreč vključuje zlorabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (interneta, mobilne telefonije). Zaradi tega je pomembno razumevanje vloge izobraževalnih institucij, ki se morajo neposredno vključevati v preprečevanje in zatiranje navedenih oblik medvrstniškega nasilja.

Nasilje na športnih prireditvah

To je posebna oblika nasilja, ki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja v različnih športnih panogah. Gre za poseben družbeni pojav, saj posamezna subkulturna skupina z različnimi aktivnostmi poskuša neposredno in posredno vplivati na družbo in njena pravila. V Evropski konvenciji o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 14-34/90) je določeno, da so vse oblike nasilja prepovedane oziroma nesprejemljive. Ob tem je potrebno zavedanje, da pri tej obliki nasilja z odgovornostjo posredno nastopajo tudi druge fizične in pravne osebe, ki pa v vseh primerih ne morejo uresničevati svoje politike zagotavljanja varnosti.

Nasilje nad otroki na svetovnem spletu

V zadnjih 20 letih je opazen izreden napredek v razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije, zlasti strojne opreme in programskih orodij. Predvsem internet, različne spletne programske rešitve in družbena omrežja so dostopni tudi otrokom in mladostnikom, ki so pravzaprav generacija, rojena v obdobju najnovejših digitalnih storitev in možnosti. S tega vidika je informacijsko-komunikacijska tehnologija pozitiven dejavnik v razvoju človeštva in družbe. Kljub pozitivnim lastnostim informacijsko-komunikacijske tehnologije pa njeno ranljivost, kot tudi neznanje in naivnost otrok in mladostnikov ter pasivnost njihovih staršev, s pridom izkoriščajo posamezni storilci ali celo organizirane kriminalne združbe, ki želijo uresničiti svoje finančne oziroma materialne interese, pa tudi izživljanje svojih spolnih parafilij oziroma preferenc. Ciljna populacija, ki je žrtev teh dejanj, so predvsem otroci in mladostniki.

Preprečevanje in odkrivanje vseh oblik nasilja ob upoštevanju vidika spola je obsežna naloga države, za uspešnost katere je nujno potrebno usklajeno delovanje vseh pristojnih organov. Ciljno usmerjene preventivne in vzgojne komponente prispevajo k oblikovanju temeljih vrednot, ki jih ima posameznik vse življenje.

7.2.2 Vzroki

Dejavniki tveganja za medvrstniško nasilje so številni, med drugim odnosi, vzgoja, komunikacija, vrednote v družini otroka, osebnostna struktura, samospoštovanje, čustvena pismenost otrok, sposobnost empatije, vedenjski vzorci, sposobnost za reševanje konfliktov, skupinska dinamika v razredu in okolju, odnosi dominacije in podrejanja, vloge, ki jih imajo otroci, toleranca do nasilja v šolskih okoliših in družbi ter vplivi širšega družbenega okolja. Ob vseh že navedenih dejavnikih je pomembno poudariti tudi vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na učno uspešnost. Pri pojavu medvrstniškega nasilja ne smemo spregledati velike vloge svetovnega spleta.

Pri medvrstniškem nasilju se vzroki, motivi, dinamika, posledice in stopnja ogroženosti žrtve pri različnih primerih nasilja praviloma razlikujejo, zato je vedno vsaj nekoliko drugačna tudi pot njihove obravnave. Prav tako sta pot in način obravnave pogojena tudi s starostjo otrok, predvsem ko gre za obravnavo nasilja predšolskih otrok.

Vzroki za nasilje v družini so prav tako kompleksni in zajemajo številne dejavnike, zato je tudi obravnava izrazito večdisciplinarna. Zagotovo pa si je treba intenzivno prizadevati za odpravo neenakih odnosov moči med moškimi in ženskami. Vzgojno-izobraževalni zavodi se vključujejo v večdisciplinarne time za obravnavo nasilja v družini v skladu s Pravilnikom o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. (Glej opombo 18)

Najbolj ogroženi so tisti starejši, ki so socialno izključeni. Nasilje nad starejšimi ni enoznačno: kaže se v verbalnem, fizičnem, spolnem, psihičnem in ekonomskem nasilju, zanemarjanju in poniževanju ter je pogosto skrito, ker se običajno dogaja doma – v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih in skrbstvenih odnosih ali v institucijah, ki nadomeščajo funkcijo doma. Vse več je tudi spletnega nasilja. Podatkov o nasilju nad starejšimi v Republiki Sloveniji je malo. Posebna oblika nasilja, s katero se soočajo starejši, je tudi zanemarjanje. Pogosto so odvisni od drugih, potrebujejo pomoč, a obenem lahko prav zaradi te odvisnosti postanejo žrtve. Starejši težko spregovorijo o nasilju, še zlasti če ga povzročajo osebe, ki bi morale skrbeti zanje, soočajo se z občutki sramu, nemoči in strahu, da se bo nasilje stopnjevalo v še večjo stisko.

Nasilje na športnih prireditvah je pogosto odraz stanja v družbi in lahko vodi v združevanje v navijaške skupine, ki lahko poraja nasilno vedenje med organiziranimi navijači. Med pomembnejšimi dejavniki sta skupinska prepoznava navijačev in občutek pripadnosti predvsem pri mladih navijačih. Izkazovanje podpore svojemu klubu je za navijaške skupine danes nekaj običajnega in samoumevnega. Med izkazovanje podpore prištevamo glasno navijanje, petje navijaških pesmi, uprizarjanje koreografije z različnimi transparenti in bučno podporo s tribun. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so v tem tudi razna ideološka sporočila, neprimerne opazke in tako dalje. K nasilju vodijo dejanja, s katerimi želijo navijači pridobiti pozornost sovrstnikov in se tako povzpeti po tako imenovani hierarhiji v navijaški skupini, ali pa se preprosto odzovejo na provokacije nasprotnih navijačev. Takim navijačem nasilje ne pomeni le izzivanja nasprotnih navijačev, ampak tudi način dokazovanja in napredovanja na hierarhični lestvici znotraj navijaške skupine. Med ta nasilna dejanja spadajo predvsem žaljenje nasprotnih navijačev in igralcev, metanje pirotehničnih sredstev, odvzem zastave nasprotni skupini, uničevanje tribun in pretepanje z nasprotnimi navijači, kadar jim to okoliščine dopuščajo.

Kot vse oblike nasilja ima tudi medgeneracijsko nasilje številne vzroke, v katerih se lahko prepletajo različni dejavniki. Gre za pretekle življenjske izkušnje povzročitelja, različno razumevanje družbenih norm, vrednot, delovnih slogov in podobno.

7.2.3 Rešitve

Nasilje je kompleksen problem, ki zahteva celovite rešitve. Pravica do osebne varnosti in dostojnega življenja brez nasilja je ena temeljnih človekovih pravic. Tako kakršna koli oblika nasilja, ki temelji na zlorabi moči ene osebe nad drugo, pomeni poseg v temeljne človekove pravice.

Ena od ključnih nalog države je, da nasilje v največji mogoči meri preprečuje in da, če do njega pride, žrtvam nudi ustrezno obravnavo, varstvo in zaščito. Na področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami bo to mogoče doseči s krepitvijo storitev in socialnovarstvenih programov, izobraževanjem in usposabljanjem strokovnih delavcev v centrih za socialno delo in drugih strokovnih institucijah ter intenzivnim ozaveščanjem širše in strokovne javnosti o problematiki.

Zaradi značilne dinamike med vpletenimi v procesu medvrstniškega nasilja je nujna zunanja intervencija odraslih. Zaznani znaki nasilja ali otrokova izpoved so pomembna priložnost, da vzgojno-izobraževalni zavod in starši ustavijo nasilje. Pomembno je, da so zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih senzibilizirani za prepoznavanje nasilja in da razumejo pomen doslednega odzivanja na nasilje v skladu s svojimi vlogami in odgovornostjo. Pri obravnavi medvrstniškega nasilja ukrepamo v skladu s svojimi vlogami.

Nasilje nad starejšimi obravnava več resolucij o nacionalnih programih, ki jih je sprejel državni zbor. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (ReNPSV22–30) (Glej opombo 19) določa širitev mreže programov psihosocialne podpore žrtvam nasilja za 20 odstotkov in postopen prehod javnih socialnovarstvenih programov v mrežo javne službe. Ker se starostna struktura prebivalstva v Republiki Sloveniji spreminja in družba postaja dolgoživa (pričakovano trajanje življenja se podaljšuje, delež starejših od 65 let hitro narašča), je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo dolgožive družbe. (Glej opombo 20) Povečati bo treba stopnjo pripravljenosti tako žrtev kot tudi strokovnih delavcev glede prijave nasilja in izboljšati protokole za prepoznavo in ukrepanje ob zaznavi nasilja tako v domačem okolju kot v instituciji. Za boljše poznavanje problematike nasilja nad starejšimi, njegove specifike in prepoznavanja razsežnosti bi bilo treba izvesti raziskavo o nasilju nad starejšimi v Republiki Sloveniji ter vzpostaviti sistematično zbiranje podatkov vseh deležnikov. Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije že imata vzpostavljeno delovno skupino za reševanje kadrovske problematike v socialnem varstvu. Vzpostaviti bo treba sistematično usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev, policije in drugih, pristojnih za prepoznavanje, preprečevanje in obravnavanje problematike zlorab in nasilja nad starejšimi ter za nudenje pomoči in zaščito žrtev. Pomembno je zagotoviti zadostne in ustrezne namestitvene zmogljivosti, ki bodo ustrezale potrebam kriznega nameščanja starejših oseb, z različnimi kampanjami ozaveščati starejše in javnost o problematiki nasilja nad starejšimi, zlasti ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. (Glej opombo 21) Starejši so manj mobilni, zato jim je treba zagotoviti pomoč čim bližje domu oziroma na domu, zato je zelo pomembna enakomerna razpršenost programov pomoči po vsej državi. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost Republike Slovenije so prepoznali potrebo po medsektorskem sodelovanju, zato je bilo ustanovljeno posebno posvetovalno telo ministra za pravice starejših, sestavljeno iz predstavnic in predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij ter varuha človekovih pravic.

V skladu s Konvencijo Sveta Evrope o integriranem pristopu k varnosti, varovanju in storitvam na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah se je Republika Slovenija zavezala, da bo zagotavljala varno okolje za udeležence na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah. Hkrati se je zavezala, da bo zagotavljala integriran, večinstitucionalni in uravnotežen pristop k varnosti, varovanju in storitvam na športnih prireditvah in ob njih. Pristop policije pa bo utemeljen na lokalnem, državnem in mednarodnem partnerstvu s pristojnimi deležniki. Zagotavljanja pristopa ni mogoče obravnavati ločeno, temveč je treba upoštevati dobre domače in mednarodne prakse pri razvoju integriranega pristopa k varnosti, varovanju in storitvam.

Če se želi rešiti problem medgeneracijskega nasilja, se mora uporabiti celostni pristop. Mogoči načini reševanja so:

-

razumevanje delovnih slogov: Vsaka generacija ima svoj slog dela. Tako na primer tradicionalci in baby boomerji ne marajo mikroupravljanja, medtem ko milenijci in generacija Z želijo posebna, podrobna navodila o tem, kako opravljati naloge,

-

upoštevanje generacijskih vrednot: Vsaka generacija varuje določen nabor vrednot, ki jih lahko konflikti ogrozijo,

-

delitev zaznav: Ko so v konfliktu zaposleni iz dveh ali več generacij, se lahko veliko naučijo z deljenjem svojih zaznav,

-

najti generacijsko ustrezno rešitev: Ne moremo spremeniti življenjskih izkušenj posameznikov, lahko pa delamo z naborom delovnih odnosov in pričakovanj, ki izhajajo iz tega,

-

najti skupne točke: Vsaka generacija ima nekaj skupnega z drugimi, na primer tradicionalci in milenijci cenijo varnost in stabilnost,

-

učiti se drug od drugega: Vsaka generacija ima dragocene nauke, ki jih lahko preda naslednji generaciji.

7.2.4 Cilji

Cilji za odpravo različnih oblik nasilja so:

-

ozaveščanje javnosti: Povečanje ozaveščenosti o nasilju in njegovih posledicah je ključnega pomena. Ozaveščanje vključuje izobraževanje javnosti o različnih oblikah nasilja in načinih njegove prepoznave,

-

podpora žrtvam: Žrtvam nasilja se mora zagotoviti takojšnjo podporo, ki vključuje svetovanje, zdravstveno oskrbo in pravno pomoč,

-

preventivni ukrepi: Izvajati moramo preventivne ukrepe, med katere spadajo programi za preprečevanje nasilja, ter intervencije, osredinjene na posameznike, ki so najbolj izpostavljeni tveganju za nasilje,

-

sodelovanje skupnosti: Skupnost se mora vključevati v prizadevanja za preprečevanje nasilja, saj lahko pomaga pri oblikovanju učinkovitih strategij in programov,

-

raziskave: Izvajati je treba raziskave o vzrokih in posledicah nasilja, učinkovitosti različnih načinov njegovega preprečevanja ter o učinkovitosti ukrepov in postopkov za zaščito žrtve nasilja. (Glej opombo 22)

7.2.4.1 Strategija/program – zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja: v vrtcih in osnovnih šolah se izvajajo vsebine, povezane s kulturo nenasilja, duševnim zdravjem in dobrobitjo, sodelovanjem in reševanjem konfliktov ter prosocialnim vedenjem

Ključne dejavnosti/ukrepi

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Glej opombo 23) je predpisano, da se v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotovi varno in spodbudno učno okolje, v katerem je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad otroki in med njimi. Prav tako je z zakonom prepovedana neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnostih v telesnem in duševnem razvoju. V sodelovanju s strokovnimi službami se izvajajo številne dejavnosti za prenos vsebin, ki spodbujajo varno in vključujoče učno okolje ter so podprte s priporočili za ustrezno predstavitev in obravnavo, v vzgojno-izobraževalne zavode.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih razvijajo sistematični preventivni vsešolski pristop, s poudarkom na:

-

razvijanju kulture dobrih odnosov (med učenci, učitelji, na ravni šole),

-

krepitvi čustvenih in socialnih kompetenc, zlasti samouravnavanja čustev in vedenja ter empatije, komunikacijskih veščin in solidarnosti, ter

-

odzivanju na neželeno vedenje.

Preventivno delovanje je dokazano edini učinkovit način preprečevanja nasilja. Osredinja se predvsem na krepitev odnosne kompetence ter čustvenih in socialnih veščin. Pomembna je sistematična vzgoja za nenasilje in dosledno odzivanje na nasilno vedenje. Na zmanjšanje nezaželenih oblik vedenja vpliva ustrezno vodenje razreda in dobra poučevalna praksa.

Proti medvrstniškemu nasilju delujejo tudi akcije, v katerih k nenasilju spodbujajo vzorniki otrok. (Glej opombo 24)

Da bi preprečili medvrstniško nasilje, je treba v preventivne namene spodbujati medvrstniško pomoč.

Nosilec:

-

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.

Sodelujoči:

-

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Rok za izvedbo:

-

stalna naloga.

Kazalnika za merjenje uspešnosti:

-

izdelana gradiva, ki vključujejo vsebine o kulturi nenasilja, razvijanju čustvenih in socialnih veščin, prosocialnem vedenju in drugo,

-

izvedene različne oblike usposabljanj za učitelje z vsebinami za krepitev odnosne kompetence ter čustvenih in socialnih veščin, za obvladovanje stresa, razvijanje ustreznih didaktičnih načinov za ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja.

7.2.4.2 Strategija/program – spodbujanje varne rabe interneta pri otrocih ter zmanjšanje njegove tvegane in škodljive rabe

Ključne dejavnosti/ukrepi

V policiji zaznavajo različne oblike (spolnih) zlorab otrok prek pametnih naprav in spleta, predvsem zaradi njihove nepremišljene in prezgodnje uporabe. Otroci niso poučeni o nevarnostih, ki jim pretijo na spletu, pa tudi o varni rabi pametnih naprav.

Nosilec:

-

policija.

Sodelujoči:

-

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije,

-

Zavod Republike Slovenije za šolstvo,

-

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo.

Rok za izvedbo:

-

stalna naloga.

Kazalnik za merjenje uspešnosti:

-

število izvedenih preventivnih aktivnosti za otroke in starše ter pedagoške in mladinske delavce.

7.2.4.3 Strategija/program – podpora in pomoč vzgojno-izobraževalnim zavodom pri prepoznavanju in obravnavanju nasilju

Ključne dejavnosti/ukrepi

Vzgojno-izobraževalnim zavodom so na voljo usmeritve, pripomočki in orodja, ki so v pomoč pri prepoznavanju in preprečevanju medvrstniškega nasilja in nasilja v družini, med drugim Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, v pomoč je tudi Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode.

Za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju so na voljo izobraževanja in strokovna gradiva različnih institucij za obravnavo nasilja. Pomoč in podporo pa zavodom po potrebi nudijo tudi drugi zaposleni na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije in Inšpektoratu Republike Slovenije za šolstvo – glede na vsebino, ki jo zavodi obravnavajo.

Za pridobivanje ustreznih strokovnih informacij glede sovražnega govora, psihičnega, fizičnega in medvrstniškega nasilja ter drugih vzgojnih problematik imajo vzgojno-izobraževalni zavodi številne možnosti: dostope do spletnih učilnic, svetovalne storitve, programe usposabljanja in tako dalje. Vzgojno-izobraževalnim zavodom pristojno ministrstvo nudi tudi pripomočke za notranje ovrednotenje, saj so v skladu z zakonodajo zavezani k rednemu (samo)ovrednotenju.

Nosilec:

-

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.

Sodelujoča:

-

Zavod Republike Slovenije za šolstvo,

-

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo.

Rok za izvedbo:

-

stalna naloga.

Kazalnika za merjenje uspešnosti:

-

izdana gradiva, ki so v pomoč in podporo zaposlenim pri obravnavi nasilja,

-

programi usposabljanja za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih ustanovah za ustrezno ukrepanje ob zaznavah nasilja.

7.2.4.4 Strategija/program – krepitev kompetenc strokovnih delavcev vzgojno-izobraževalnih zavodov za prepoznavo primerov medvrstniškega nasilja in nasilja v družini ter ukrepanje v teh primerih

Ključne dejavnosti/ukrepi

Zavod Republike Slovenije za šolstvo izvaja številne programe za opolnomočenje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri zaznavanju in obravnavanju nasilja, vključno s pripravo gradiva, videoposnetkov in spletnih delavnic. Financira in izvaja tudi druge programe izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev.

Nosilec:

-

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.

Sodelujoča:

-

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo,

-

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Rok za izvedbo:

-

stalna naloga.

Kazalniki za merjenje uspešnosti:

-

usposabljanja, izobraževanja za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja,

-

protokoli za obravnavo nasilja,

-

programi iz Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (KATIS).

7.2.4.5 Strategija/program – krepitev kompetenc strokovnih delavcev za prepoznavo in obravnavo primerov nasilja nad starejšimi ter ukrepanje v teh primerih

Ključne dejavnosti/ukrepi

Z vidika boljšega poznavanja problematike nasilja nad starejšimi, njegove specifike in prepoznavanja razsežnosti je treba izvesti raziskavo o nasilju nad starejšimi v Republiki Sloveniji. Nujno je sistematično usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev, policije in drugih, pristojnih za prepoznavanje, preprečevanje in obravnavanje problematike zlorab starejših in nasilja nad njimi. Poleg tega je treba utrjevati medresorsko sodelovanje in pri tem upoštevati primere dobrih praks (kot je na primer medinstitucionalna skupina za preprečevanje nasilja Pomurje, v kateri sodelujejo center za socialno delo, policija in zdravstveni dom). Krizne namestitve starejših oseb morajo biti dostopne 24 ur dnevno in omogočati hiter umik v varno in starejšim osebam prilagojeno prijazno okolje. Pomembno je ozaveščanje starejših in javnosti o pomenu človekovih pravic za kakovostno staranje, zato je treba okrepiti medijske kampanje o nasilju nad starejšimi.

Uspešnost odkrivanja in preiskovanja nasilja nad starejšimi je v medinstitucionalnem povezovanju strokovnih služb, ki se v okviru svojih dejavnosti srečujejo s starostniki in lahko prepoznajo nasilje (vključno z zanemarjanjem). Pomemben dejavnik za uspešno izvedbo preiskave pa je tudi primerna usposobljenost policistov.

Nosilec:

-

Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije.

Sodelujoči:

-

policija,

-

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije,

-

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije,

-

Socialna inšpekcija,

-

Skupnost centrov za socialno delo,

-

centri za socialno delo,

-

Socialna zbornica Slovenije,

-

Zbornica zdravstvene in babiške nege,

-

domovi za starejše,

-

varstveno-delovni centri,

-

posebni socialnovarstveni zavodi,

-

centri za usposabljanje, delo in varstvo,

-

ustanove in predstavniki akademskih skupnosti, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, gospodarske družbe in njihova interesna združenja,

-

nevladne organizacije in javni zavodi, ki delujejo na področju nasilja.

Rok za izvedbo:

-

stalna naloga.

Kazalniki za merjenje uspešnosti:

-

izvedena raziskava o nasilju nad starejšimi v Republiki Sloveniji,

-

vzpostavljeno sistematično zbiranje podatkov o nasilju nad starejšimi,

-

zagotovljene zadostne in ustrezne namestitvene zmogljivosti za krizno nameščanje starejših oseb,

-

število prepoznanih primerov dobrih praks, ki so uvedene v institucionalno infrastrukturo,

-

posodobljeni protokoli za prepoznavanje in ukrepanje ob zaznavi nasilja nad starejšimi,

-

okrepljena medijska kampanja o nasilju nad starejšimi,

-

število izvedenih medinstitucionalnih usposabljanj,

-

število odkritih kaznivih dejanj in pravnomočnih obsodb za obravnavana kazniva dejanja.

7.2.4.6 Strategija/program – učinkovito medinstitucionalno sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev

Ključne dejavnosti/ukrepi

Dobro medinstitucionalno sodelovanje in visoka usposobljenost strokovnih delavcev in delavk ter strokovnjakov in strokovnjakinj, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko nasilja, je ključnega pomena za uresničevanje ciljev na področju nasilja v družini in nad ženskami.

Nadaljevati bo treba izvajanje rednih, obveznih in neobveznih, sistematičnih in tudi medresorskih izobraževanj in usposabljanj za zaposlene v centrih za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko in žrtvami nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter z žrtvami spolnega nasilja in s povzročitelji nasilja.

Vzpostaviti bo treba stalno medresorsko delovno telo za obravnavo problematike nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter konzultacije.

Nosilec:

-

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

Sodelujoči:

-

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije,

-

policija,

-

Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije,

-

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije,

-

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije,

-

nevladne organizacije.

Rok za izvedbo:

-

stalna naloga.

Kazalniki za merjenje uspešnosti:

-

število in vrsta izobraževanj (za vsako področje posebej, po letih),

-

število udeležencev izobraževanj,

-

vzpostavljeno stalno medresorsko delovno telo,

-

število srečanj/konzultacij stalnega medresorskega delovnega telesa (po letih).

7.2.4.7 Strategija/program – priprava nove resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami

Ključne dejavnosti/ukrepi

Nasilje nad ženskami in nasilje v družini spadata med najpogostejše kršitve človekovih pravic in oblik diskriminacije žensk, zato je izjemno pomemben ustrezen pristop države k ureditvi te problematike. Republika Slovenija je v dobrem desetletju na tem področju dosegla velik napredek, a je treba aktivnosti še okrepiti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije je pripravilo Predlog resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Predlog prvič združuje tako področje nasilja v družini kot tudi področje nasilja nad ženskami. Namen resolucije je prepoznati ključna področja, pri katerih se zaznavajo pomanjkljivosti oziroma slabše delovanje in bi bile potrebne spremembe, ter opredeliti cilje in ukrepe, s katerimi se bodo dosegle izboljšave, te so:

-

krepitev in izboljšanje kakovosti programov s področja nasilja v družini in nasilja nad ženskami,

-

izboljšana obravnava, položaj in zaščita žrtev tega nasilja,

-

(še) večja strokovnost osebja, ki se pri svojem delu srečuje s problematiko nasilja v družini in nad ženskami,

-

boljša ozaveščenost družbe in ničelna toleranca do nasilja v družini in nasilja nad ženskami,

-

izboljšani predpisi na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami,

-

izboljšave na področju spremljanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter

-

izboljšana organizacija področja, sodelovanje deležnikov in trajnostno delovanje sistema.

Nosilec:

-

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

Sodelujoči:

-

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije,

-

policija,

-

Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije,

-

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije,

-

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije,

-

nevladne organizacije.

Rok za izvedbo:

-

31. december 2024.

Kazalnik za merjenje uspešnosti:

-

sprejetje Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter uresničitev zastavljenih ukrepov.

7.2.4.8 Strategija/program – socialnovarstveni programi za preprečevanje nasilja in krizne namestitve

Ključne dejavnosti/ukrepi

Socialnovarstveni programi na področju preprečevanja nasilja zajemajo telefonsko svetovanje, svetovalnice za žrtve nasilja, programe za celovito obravnavo žrtev (spolne) zlorabe, celostno pomoč in podporo žrtvam (spolne) zlorabe, materinske domove, varne hiše in zatočišča ter krizne centre. V programe se lahko vključijo osebe, ki doživljajo nasilje, ali pa tisti, ki ga povzročajo. Ukrepi bodo zajemali:

-

razpršitev in okrepitev mreže socialnovarstvenih programov za pomoč žrtvam nasilja v družini, nasilja nad ženskami in nasilja nad starejšimi,