Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 46-2130/2000, stran 6341 DATUM OBJAVE: 31.5.2000
VELJAVNOST: od 15.6.2000 do 2.11.2009 / UPORABA: od 15.6.2000 do 2.11.2009
RS 46-2130/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 3.11.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
2130. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov
Na podlagi 1. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90 ter Uradni list RS, št. 58/93) v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/94) in 42. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 13/98 – odločba US) izdaja minister za obrambo
P R A V I L N I K
o letenju vojaških zrakoplovov
o letenju vojaških zrakoplovov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in uporaba)
(1)
S tem pravilnikom se urejajo osnove organiziranja, izvajanja, vodenja, zagotovitve in varnosti letenja vojaških zrakoplovov ter preprečevanje in preiskovanje letalskih nesreč vojaških zrakoplovov.
(2)
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za:
1.
letenje vojaških zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS), razen če je s splošnimi predpisi o zračni plovbi izrecno določeno drugače ter za letenje v zračnem prostoru druge države, če je tako določeno z meddržavnim ali mednarodnim sporazumom;
2.
za vojaška letališča in vojaški del mešanih letališč, razen če je s splošnimi predpisi o zračni plovbi izrecno določeno drugače.
2. člen
(obveznost izvajanja)
Določbe tega pravilnika izvaja osebje poveljstev in enot Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: SV), ki organizira, zagotavlja in izvaja letenje z vojaškimi zrakoplovi, ter drugo vojaško in civilno osebje v času bivanja na vojaškem letališču in v vojaškem zrakoplovu.
3. člen
(pomen pojmov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo pomen, kot je določen z zakonom o letalstvu, razen če iz smisla besedila ne izhaja drugače:
1.
certifikacija tipa je ugotavljanje ali tip zrakoplova, motorja, propelerja, delov in opreme zrakoplova ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varen zračni promet;
2.
cona letališča je določen kontroliran del zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjen varovanju letališkega prometa;
3.
domači zračni promet je promet, pri katerem sta odletno in namembno letališče oziroma vzletišče na ozemlju RS in pri katerem ni predviden odlet v zračni prostor druge države;
4.
ECAC je Evropska konferenca civilnega letalstva;
5.
EUROCONTROL je Evropska organizacija za varnost zračne plovbe;
6.
OM (Operation Manual) je operativni priročnik enote vojaškega letalstva;
7.
GŠSV je Generalštab SV;
8.
ICAO je mednarodna organizacija civilnega letalstva;
9.
incident je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko ogrozil varnost zračnega prometa in ni nesreča;
10.
instrumentalni polet je polet, ki se izvaja po pravilih instrumentalnega letenja;
11.
JAA (Joint Aviation Authorities) so združeni letalski organi;
12.
javno letališče je letališče, ki je namenjeno in odprto za zračni promet in javni zračni prevoz;
13.
kontroliran zračni prostor je del zračnega prostora, določenih razsežnosti, v katerem je zagotovljena služba za nadzor zračnega prostora v obsegu, ki je opredeljen s klasifikacijo zračnega prostora;
14.
let zrakoplova je čas od trenutka, ko se zrakoplov premakne z namenom vzleteti, do trenutka, ko se ustavi po pristanku;
15.
letališče je določena kopenska ali vodna površina (vključno z objekti, napravami in opremo), ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzlet in gibanje zrakoplovov;
16.
letališče za lastne potrebe je letališče, ki se uporablja izključno za zračni prevoz za vojaške potrebe, v okviru vojaških dejavnosti;
17.
vojaško letališče je letališče, ki se uporablja izključno za zračni prevoz za vojaške potrebe in v okviru vojaških dejavnosti;
18.
letališka ploščad je del letališča, namenjen za sprejem in odpravo zrakoplovov, potnikov, pošte ali stvari, oskrbovanje zrakoplovov z gorivi in mazivi, parkiranje ali vzdrževanje zrakoplovov;
19.
letališki promet je gibanje zrakoplovov na letališču oziroma vzletišču in let zrakoplova v bližini letališča oziroma vzletišča;
20.
letalo je zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem zaradi aerodinamičnih reakcij na njegove površine;
21.
vojaški zrakoplov je zrakoplov Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki se uporablja za vojaške namene, je v lasti RS in je vpisan v register vojaških zrakoplovov;
22.
letalska naloga so aktivnosti, ki se nanašajo na izvršitev poleta posameznega zrakoplova ali skupine zrakoplovov in se izvajajo od začetka priprave za polet do zaključka analize poleta;
23.
letalsko osebje je osebje, ki upravlja z zrakoplovom ali opravlja dela v zvezi z njegovim upravljanjem oziroma ki opravlja dela, ki neposredno vplivajo na varnost zračnega prometa;
24.
licenca je listina, s katero se potrdi, da oseba, ki spada v letalsko in drugo strokovno osebje, izpolnjuje pogoje za opravljanje določenih del;
25.
manevrska površina je del letališča, ki je namenjen za vzlet, pristajanje in vožnjo zrakoplovov, razen letališke ploščadi;
26.
materialna dolžnost je dolžnost, ki jo v skladu z zakonom o obrambi uresničujejo državljani in pravne osebe z dajanjem vozil, strojev, objektov in druge opreme za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe;
27.
mejni koridor je del zračnega prostora na zračni poti, nad določeno točko na državni meji in je odrejen za vstop in izstop zrakoplovov iz zračnega prostora RS;
28.
MEL (Minimum equipment list) je spisek minimalne opreme zrakoplova, glede na pogoje poleta;
29.
mešano letališče je vojaško letališče, na katerem je dovoljen tudi javni zračni prevoz;
30.
načrt poleta so določene informacije, posredovane službi za nadzor zračnega prometa ter ostalim službam, ki potrebujejo te informacije in se nanašajo na nameravani polet zrakoplova ali na njegov del;
31.
načrti letalskega usposabljanja so podatki o načrtovanem letenju za usposabljanje letalske enote SV v določenem časovnem obdobju;
32.
nadzor zračnega prostora so aktivnosti, ukrepi in postopki, katerih namen je ugotavljanje kršitev zračnega prostora in zagotavljanje pogojev za zaščito zračnega prostora RS;
33.
nadzorovano območje letališča je območje za gibanje na letališču, bližnje zemljišče in stavbe ali njihovi deli, do katerih je dostop nadzorovan ali omejen;
34.
najava poleta je prošnja za dovolitev poleta zrakoplova ali za prelet državnega ozemlja;
35.
nekontroliran zračni prostor je zračni prostor, ki se nahaja zunaj letaliških con in sega od površine zemlje do višine, kjer se začenja kontroliran zračni prostor;
36.
nesreča je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki nastane od tedaj, ko se ena ali več oseb oziroma stvar vkrca v zrakoplov, s katerim se namerava opraviti polet, do tedaj, ko se opravi izkrcanje in zaradi katerega je:
a)
ena ali več oseb smrtno ponesrečenih ali težje poškodovanih oziroma so stvari močno poškodovane ali uničene kot posledica
–
nahajanja v zrakoplovu;
–
neposrednega stika z delom zrakoplova vključno z deli, ki so se oddvojili;
–
izpostavljenosti reaktivnemu pišu;
–
razen, če so poškodbe povzročene z naravnimi vzroki, samoprizadete ali prizadete od druge osebe, ali če so poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj območij, ki so običajno dosegljiva za potnike in posadko;
b)
na zrakoplovu nastala poškodba ali napaka v strukturi, ki:
–
negativno vpliva na strukturno moč, delovanje ali letalne karakteristike zrakoplova
–
zahteva večje popravilo ali zamenjavo poškodovanega dela,
–
razen okvare ali poškodbe motorja, ki je omejena samo nanj, njegov pokrov ali dodatke, ali okvare propelerja, konca krila, antene, zračnice, zavore, aerodinamične prehode, manjše zareze ali vbodne luknje na površini zrakoplova;
c)
zrakoplov izgubljen ali popolnoma nedostopen;
37.
nevarno območje je določen del zračnega prostora, v katerem lahko v določenem času potekajo aktivnosti, nevarne za promet zrakoplovov;
38.
NGŠSV je načelnik Generalštaba SV;
39.
območje omejitev je določen del zračnega prostora, v katerem je promet zrakoplovov dovoljen pod posebnimi pogoji;
40.
območje področne kontrole letenja je del zračnega prostora, ki se razprostira nad slojem prostega letenja in zgornjimi mejami letaliških in terminalnih zon, neomejeno po višini;
41.
odgovornostno zavarovanje zrakoplovov je zavarovanje odgovornosti za škode, ki jih zrakoplov v poletu povzroči na zemlji ter zavarovančeve odgovornosti za druge škode po določilih civilnega prava, ki jih utegne povzročiti drugim zaradi posesti ali uporabe zrakoplova, določeno z zakonom o obligacijskih razmerjih;
42.
OPPVLZO je operativno poveljstvo vojaškega letalstva in zračne obrambe ter je najvišja enota v sistemu vojaškega letalstva in zračne obrambe;
43.
organiziranje letenja so dejavnosti in postopki, ki se upoštevajo in izvajajo v letalski enoti SV ter enotah za oskrbo in zagotavljanje letenja SV, zaradi zagotavljanja ugodnih pogojev za pripravo in izvajanje letenja;
44.
osnovni varnostni pregled je varnostni pregled zrakoplova, osebe ali stvari, ki se opravi z vizualnim pregledom ali s tehničnimi sredstvi, v skladu z zakonom o letalstvu in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter varnostnimi programi po zakonu o letalstvu;
45.
ovira za zračni promet je vsaka nepremična ali premična stvar ali njen del, ki stoji na površini, namenjeni za promet zrakoplovov ali ki sega v ali nad določeno ravnino, namenjeno varovanju zrakoplovov med poletom;
46.
plovnost zrakoplovov je ugotovitev pooblaščene osebe, da zrakoplov izpolnjuje pogoje za varno uporabo oziroma letenje;
47.
pogojno prepovedana cona je del zračnega prostora, v katerem je letenje prepovedano v določenem času in pogojih;
48.
pooblastilo je navedba, vpisana v licenco ali je njen sestavni del in določa posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na licenco;
49.
posadka zrakoplova so osebe, ki se nahajajo na zrakoplovu med poletom zaradi opravljanja del, ki zagotavljajo nemoteno in varno izvršitev poleta;
50.
postopki v sili so načrtovani postopki za usklajeno delovanje pooblaščenih oseb, služb ter različnih organov in organizacij v zvezi z dogodki in stanji, ki bi lahko ogrozila ali ogrožajo varnost na letališču ali varnost zrakoplova;
51.
prepovedana cona je del zračnega prostora nad določenim ozemljem do predpisane višine, v katerem se prepoveduje letenje;
52.
prepovedano območje je določen del zračnega prostora nad kopnim ali teritorialnim morjem, v katerem je promet zrakoplovov prepovedan;
53.
program vojaškega letalskega usposabljanja je program, na podlagi katerega se načrtuje in izvaja letenje vojaških zrakoplovov v določenem časovnem obdobju;
54.
resni incident je incident, pri katerem so podane okoliščine, ki kažejo na to, da bi se nesreča skoraj zgodila;
55.
STANAG je Standard Agreement, dogovori o standardizaciji opreme, naprav in objektov, sprejeti v zvezi NATO;
56.
terminalna cona obsega zračni prostor okrog enega ali več letališč, ki se razprostira od zgornjih mej letališke cone in sloja prostega letenja do višine, predpisane za terminalno cono;
57.
uporabniki vojaškega zrakoplova so enote in poveljstva SV ter drugi, za katere se izvaja določena zrakoplovna storitev z zrakoplovom SV;
58.
URSZP je Uprava RS za zračno plovbo (v nadaljnjem besedilu: uprava);
59.
varnostno čisto območje letališča je tisti del nadzorovanega območja letališča, do katerega je dostop dovoljen samo pod določenimi pogoji;
60.
vizualno letenje je letenje v okvirju omejitev za vizualno letenje po ICAO standardih, razen če se to izvaja s pomočjo naprav za nočno letenje, pri katerem pilot uporablja pravila vizualnega letenja;
61.
vodja zrakoplova je praviloma pilot, ki upravlja zrakoplov in je odgovoren za varno izvršitev poleta;
62.
vojaško letalsko osebje so pripadniki SV, ki upravljajo z vojaškim zrakoplovom ali opravljajo druga dela v zvezi z njegovo uporabo;
63.
drugo vojaško strokovno osebje so pripadniki SV, ki sodelujejo v vojaškem zračnem prometu in niso vojaško letalsko osebje;
64.
drugo strokovno osebje so osebe, ki opravljajo dela, pomembna za varnost zračnega prometa;
65.
vojaško letalsko šolanje je del vojaškega letalskega usposabljanja za pridobitev ustrezne izobrazbe in veščin za poklicno delo v sestavi vojaškega letalstva SV;
66.
vzletišče je določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzlet ali gibanje zrakoplovov določenih vrst in kategorije;
67.
zagotovitev letenja predstavlja skupek postopkov, ukrepov in aktivnosti, ki se izvajajo zaradi pravočasne in popolne zagotovitve letenja in kvalitetne ter varne izvršitve letalskih nalog;
68.
zračna pot je del zračnega prostora, določena z višino, širino in smerjo, ki je odrejena za letenje zrakoplovov in označena z zemeljskimi navigacijskimi sredstvi;
69.
zračni promet je gibanje zrakoplovov po zraku (polet), letališčih ter vzletiščih;
70.
zračni prostor RS je prostor nad kopnim ozemljem in teritorialnim morjem RS;
71.
zrakoplov je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino.
II. SPLOŠNE DOLOČBE O ZRAČNI PLOVBI VOJAŠKIH ZRAKOPLOVOV
1. Zračni prostor Republike Slovenije
4. člen
(ureditev zračnega prostora)
Zaradi zagotavljanja varnosti in organiziranosti zračne plovbe ter lažjega nadzora in vodenja zrakoplovov se v zračnem prostoru RS lahko določijo sloj prostega letenja, letališke cone, terminalne cone, zračne poti, mejni koridorji, prepovedane cone, pogojno prepovedane cone, nevarne cone in cone za usposabljanje pilotov.
5. člen
(pristojnost za urejanje zračnega prostora)
(1)
Območje področne kontrole letenja, letališke in terminalne cone, zračne poti in mejne koridorje določa in predpisuje minister, pristojen za promet in zveze.
(2)
Prepovedane cone, pogojno prepovedane cone, nevarne cone in cone za usposabljanje pilotov, povezane z letenjem vojaških zrakoplovov ali z drugimi vojaškimi aktivnostmi, določa in predpisuje minister, pristojen za obrambo, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za promet in zveze.
6. člen
(odobritve, omejitve in prepovedi letenja)
(1)
Letenje nad območji, ki so odrejena kot prepovedane, pogojno prepovedane in nevarne cone, se lahko prepove začasno ali stalno. Letenje nad drugimi območji se lahko omeji časovno ali z določitvijo višine, pod ali nad katero je letenje prepovedano.
(2)
Odobritev, omejitev ali prepoved letenja v pogojno prepovedanih in nevarnih conah izdaja organizacijska enota ministrstva za promet in zveze, pristojna za zračno plovbo, na predlog operativnega centra operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe (v nadaljnjem besedilu: OCOPPVLZO). Zahtevo za odobritev, omejitev ali prepoved letenja v pogojno prepovedanih in nevarnih conah dostavlja samostojna eskadrilja, njej enaka ali višja enota, OCOPPVLZO, najmanj 48 ur pred začetkom veljavnosti odobritve, omejitve ali prepovedi letenja. Organizacijska enota ministrstva za promet in zveze, pristojna za zračno plovbo, izdaja in objavlja ustrezno odobritev, omejitev ali prepoved letenja, najkasneje 24 ur pred začetkom veljavnosti.
(3)
Odobritev letenja v prepovedanih conah izdaja ministrstvo, s soglasjem ministrstva za promet in zveze in organa, ki je odgovoren za varnost objekta, zaradi katerega je določena prepovedana cona.
7. člen
(postopek pilota – vodje vojaškega zrakoplova pri preletu prepovedane, pogojno prepovedane ali nevarne cone)
(1)
Pilot, vodja vojaškega zrakoplova, ki mu je odobren prelet prepovedane, pogojno prepovedane in nevarne cone, mora pred preletom dolžan obvestiti pristojni organ kontrole letenja ali OCOPPVLZO.
(2)
Pilot, vodja vojaškega zrakoplova, ki iz kakršnih koli razlogov brez odobritve preleti prepovedano, pogojno prepovedano in nevarno cono mora o dogodku takoj, ko ugotovi kršitev, obvestiti pristojni organ kontrole letenja ali OCOPPVLZO.
(3)
Kadar se vojaški zrakoplov brez odobritve ali v nasprotju z odobritvijo približa ali preleti prepovedano ali pogojno prepovedano cono, morata pristojni organ kontrole letenja ali OCOPPVLZO sprejeti predpisane ukrepe za vrnitev zrakoplova na z načrtom poleta odobreno smer ali cono.
(4)
Če pilot, vodja zrakoplova, ne ukrepa v skladu z navodili pristojnega organa kontrole letenja ali OCOPPVLZO, morata pristojni organ kontrole letenja ter OCOPPVLZO izvršiti predpisane ukrepe.
8. člen
(vstop in izstop iz zračnega prostora)
(1)
Zrakoplov lahko vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS samo na mejnem koridorju.
(2)
Izjemoma lahko v primeru nevarnosti, neugodnih vremenskih razmer ali pri izvajanju nalog iskanja, zaščite in reševanja ter pomoči, pristojni organ kontrole letenja odobri vstop ali izstop zrakoplova tudi zunaj mejnega koridorja, vendar mora o odobritvi nemudoma obvestiti OCOPPVLZO.
9. člen
(kršitve zračnega prostora)
(1)
Zračni prostor RS je nedotakljiv. Kršitev nedotakljivosti zračnega prostora nastane, če tuj zrakoplov:
–
vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS brez odobritve pristojnega organa;
–
vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS z odobritvijo, vendar izven določenega mejnega koridorja;
–
leti brez odobritve;
–
leti brez odobritve izven določene zračne poti;
–
leti nad prepovedano, pogojno prepovedano ali nevarno cono, oziroma leti v nasprotju z navedenimi pogoji v odobritvi za polet.
(2)
Kršitev nedotakljivosti zračnega prostora RS predstavlja tudi letenje tujih vodenih in nevodenih letečih naprav brez odobritve pristojnega organa.
10. člen
(pristojnost za izdajanje prepovedi in omejitev letenja pri kršitvah zračnega prostora)
V primeru kršitve zračnega prostora se po izvršitvi ukrepov organov kontrole letenja aktivirajo ustrezni vojaški postopki na način, ki ga predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
11. člen
(postopek pilota, vodje prestrezanega zrakoplova)
Pilot prestrezanega zrakoplova mora postopati v skladu z navodili, ki mu jih daje pilot prestreznika.
2. Vojaški zrakoplov
12. člen
(delitev zrakoplovov)
Zrakoplovi se delijo na podlagi klasifikacije, določene z zakonom o letalstvu.
13. člen
(vojaški zrakoplov)
(1)
Vojaški zrakoplov nosi oznako državne pripadnosti, oznako pripadnosti vojaškemu letalstvu SV in registrsko oznako. Oznake pripadnosti in registracije vojaških zrakoplovov ureja poseben predpis.
(2)
Vojaški zrakoplovi se razvrščajo po kategorijah in tipih.
(3)
Vojaški zrakoplov se lahko uporablja tudi za namene, za katere je potreben vpis v drug register zrakoplovov.
14. člen
(minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova za varno zračno plovbo)
(1)
Minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova za varno zračno plovbo obsega poleg opreme, predvidene po MEL, še:
–
varnostne vezi za prevez preko pasu na vsakem sedežu ter na pilotskih sedežih preko pasu in ramen;
–
padalo in opremo za preživetje, ki je z operativnim priročnikom posebej predpisana za vsak tip vojaškega zrakoplova;
–
opremo za oskrbo s kisikom za vse osebe v zrakoplovu za letenje na višinah nad 12.500 čevlji;
–
padalo opremljeno z napravo za oskrbo s kisikom za letenje na višinah nad 26.000 čevlji;
–
napravo za vzdrževanje pritiska v pilotski kabini za letenje na višinah nad 26.000 čevlji, oziroma v potniški kabini brez uporabe kisikovih mask za letenje na višinah nad 15.000 čevlji;
–
napravo za vzdrževanje temperature v pilotski in potniški kabini za letenje na višinah nad 10.000 čevlji;
–
katapultni sedež na bojnih letalih, ki v vodoravnem poletu dosegajo hitrost preko 280 vozlov.
15. člen
(minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih vizualnega letenja)
Minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih vizualnega letenja je določena z mednarodnimi in splošnimi predpisi.
16. člen
(minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih instrumentalnega letenja)
Minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih instrumentalnega letenja je določena z mednarodnimi in splošnimi predpisi.
17. člen
(opremljenost vojaškega zrakoplova s svetili)
(1)
Vojaški zrakoplov mora biti opremljen z osnovno svetlobno opremo v skladu s tem pravilnikom, razen če s tehničnimi pogoji za plovnost ni predpisano drugače. Osnovna svetlobna oprema vojaškega zrakoplova obsega opremo, ki je predpisana z mednarodnimi in splošnimi predpisi.
(2)
Minimalna svetlobna oprema vojaškega zrakoplova obsega pozicijske luči, luči proti trku, pristajalne luči ter svetila za osvetljevanje instrumentov in opreme. Vojaški zrakoplov je lahko opremljen tudi z drugimi svetili, ki pa ne smejo vplivati na uporabo osnovne svetlobne opreme zrakoplova.
(3)
Vojaški helikopter, opremljen za letenje s pomočjo očal za nočno letenje (NVG), mora biti poleg osnovne svetlobne opreme ustrezno opremljen še s svetili za letenje s pomočjo NVG.
(4)
Svetila za letenje s pomočjo NVG obsegajo luči za letenje v skupini, pristajalne luči, luči proti trku ter svetila za osvetljevanje opreme in instrumentov.
18. člen
(dodatna opremljenost vojaškega zrakoplova)
Minister, pristojen za obrambo, na predlog NGŠSV lahko glede na namembnost zrakoplova in določene naloge, predpiše opremljanje določenega tipa zrakoplova z dodatnimi instrumenti in svetlobno opremo, ki s tem pravilnikom ni predpisana.
19. člen
(uporaba svetlobne opreme vojaškega zrakoplova)
(1)
Luči za označevanje zrakoplova v poletu se vključijo pred začetkom zagona motorjev in ostanejo vključene ves čas poleta do zaustavitve delovanja motorjev in pogonskih skupin.
(2)
Pozicijske luči na zrakoplovu SV morajo biti vključene v skladu s splošnimi predpisi o zračnemu prometu, razen če ni s posebnim dogovorom za specifični polet ali skupino poletov odločeno drugače, o čemur pa mora biti obveščena tudi služba kontrole letenja.
20. člen
(uporaba vojaškega zrakoplova glede na tehnično brezhibnost zrakoplova)
(1)
Vojaški zrakoplovi se lahko uporabljajo, če izpolnjujejo predpisane pogoje za varno zračno plovbo v skladu s predpisi in navodili za uporabo in vzdrževanje vojaških zrakoplovov, ki so določeni v OM.
(2)
OPPVLZO izjemoma odobri prelet vojaškega zrakoplova, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za varno plovbo, do kraja pregleda ali popravila in pod pogojem, da se s predhodnim pregledom na zemlji ugotovi brezhibno delovanje pogonske skupine, sistema za upravljanje z zrakoplovom, instrumentov za prikazovanje osnovnih podatkov o poletu, nosilnega podvozja in radijske zveze.
(3)
Prelet zrakoplova iz prejšnjega odstavka lahko opravi preizkusni pilot, ki je usposobljen za preizkušanje tega tipa zrakoplova v letu.
3. Letališče
21. člen
(pojem in vrste letališč)
Pojem letališča je določen z zakonom o letalstvu. Vojaški zrakoplovi lahko uporabljajo na podlagi dogovora z URSZP tudi posebne vrste vojaških letališč kot so vojaško letališče na vodni površini (v nadaljnjem besedilu: hidrodrom), vojaško letališče za helikopterje (v nadaljnjem besedilu: vojaški heliport) in vojaško vzletišče.
22. člen
(kategorizacija vojaških letališč)
(1)
Vojaška letališča se glede na namembnost in stopnjo ureditve razvrščajo v kategorije.
(2)
Kategorije vojaških letališč in pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija vojaških letališč, ureja predpis, ki ga po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet in zveze, izda minister, pristojen za obrambo.
23. člen
(infrastruktura vojaškega letališča)
Osnovna infrastruktura vojaškega letališča obsega poleg elementov, predpisanih v zakonu o letalstvu za civilna letališča, še območja in objekte za posebne namene.
24. člen
(območja in objekti za posebne namene)
Območja in objekti za posebne namene so:
–
območje za izvajanje padalskih skokov;
–
območje za odmetavanje vlečne tarče;
–
območje za odmetavanje tovora;
–
območje za zasilno pristajanje zrakoplovov;
–
območje za dviganje in spuščanje zunanjega tovora;
–
zaklonilniki za zrakoplove;
–
zaklon za umerjanje strelske in raketne oborožitve;
–
zaklon za razoroževanje zrakoplova;
–
infrastruktura za letalsko gorivo;
–
infrastruktura za minsko eksplozivna sredstva.
25. člen
(razporeditev elementov vojaškega letališča)
Razporeditev elementov vojaškega letališča in način njihove uporabe se določa z načrti, ki jih odobri minister, pristojen za obrambo, v skladu s predpisi.
26. člen
(označitev manevrskih površin vojaških letališč)
Označitev ter razpored infrastrukture vojaških letališč, vzletišč, heliportov ter hidrodromov ureja predpis, ki ga izda minister, pristojen za obrambo. Označevanje vojaških letališč ne sme biti predpisano v manjšem obsegu, kot je to predpisano za primerljivo kategorijo civilnih letališč.
27. člen
(uporaba vojaških letališč)
(1)
Uporaba vojaških letališč je dovoljena na način in za dejavnosti, ki so določene z navodilom za uporabo vojaškega letališča.
(2)
Navodilo za uporabo vojaškega letališča izda minister, pristojen za obrambo, s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za promet in zveze.
4. Posebne vrste vojaških letališč
28. člen
(vojaški hidrodrom)
Vojaški hidrodrom je del vodne površine z napravami in opremo na vodi in kopnem, namenjen za vzlet, pristajanje, vožnjo, sidranje ter spuščanje in izvlečenje vojaških vodnih letal iz vode. Sestavljajo ga vzletno pristajalne steze, vozne steze in sidrišča. Posamezni elementi vojaškega hidrodroma se določijo v skladu s predpisi.
29. člen
(vojaški heliport)
Vojaški heliport je določena površina na kopnem, ki je namenjena za varno vzletanje in pristajanje helikopterjev. Lahko je samostojen ali v okviru letališča. Posamezni elementi vojaškega heliporta se določijo v skladu s predpisi.
5. Območje vojaškega letališča
30. člen
(območje vojaškega letališča)
(1)
Za vsako vojaško letališče se zaradi kvalitetnejše organizacije letenja in zagotavljanja ustreznih pogojev za varno zračno plovbo, določi območje vojaškega letališča.
(2)
Območje vojaškega letališča je določen del zračnega prostora okrog vojaškega letališča, v katerem se praviloma izvaja usposabljanje vojaških pilotov. Območje vojaškega letališča ne vpliva na splošno ureditev zračnega prostora. Območje vojaškega letališča lahko obsega letališko cono, terminalno cono v celoti ali deloma, pilotažne cone, cone brišočega letenja, cone skupinskega in instrumentalnega letenja, cone letenja z nadzvočno hitrostjo, cone za usposabljanje v manevrih zračnega boja in po potrebi še druge cone in poligone.
(3)
Območje vojaškega letališča določa minister, pristojen za obrambo, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za promet in zveze. Predpisi o vojaških letališčih se praviloma določajo v skladu s STANAGI.
31. člen
(letališka cona vojaškega letališča)
(1)
V zračnem prostoru letališke cone vojaškega letališča se določijo letališki (šolski) krog, sektor instrumentalnega odleta po vzletu in prileta za pristajanje, vhodna in izhodna vrata letališke cone, kot tudi cona čakanja. Glede na velikost letališke cone in drugih pogojev se v letališki coni lahko določijo tudi posamezne cone in poligoni, ki se praviloma določajo v območju letenja vojaškega letališča.
(2)
Letališki (šolski) krog je del zračnega prostora letališke cone, v katerem zrakoplovi letijo po določeni shemi in pravilih za vizualno letenje zaradi vzletanja in pristajanja.
(3)
Sektor instrumentalnega odleta po vzletu je del zračnega prostora letališke cone, v katerem se polet od vzleta do preleta določenega navigacijskega sredstva odvija po določeni shemi in pravilih za instrumentalno letenje.
(4)
Sektor instrumentalnega prileta za pristajanje je del zračnega prostora letališke cone, v katerem se polet od preleta določenega navigacijskega sredstva do pristajanja odvija po določeni shemi in pravilih za instrumentalno letenje.
(5)
Vhodna in izhodna vrata letališke cone so deli zračnega prostora nad določenim mestom v letališki coni, kjer se na določeni višini izvaja prilet na letališče in odlet z letališča po pravilih za vizualno letenje.
(6)
Cona čakanja je del zračnega prostora v coni letališča, v katerem zrakoplov leti na določeni višini po pravilih za vizualno letenje, in čaka dovoljenje, navodilo ali odobritev na postavljeno zahtevo.
(7)
Krog čakanja je del zračnega prostora, označen z navigacijskimi sredstvi, v katerem zrakoplov leti na določeni višini, po določeni shemi in pravilih za instrumentalno letenje, in čaka na odobritev za začetek instrumentalnega prileta za pristajanje, oziroma drugo dovoljenje ali navodilo. Minimalna višina letenja v krogu čakanja je 2000 čevljev nad najvišjo naravno ali umetno oviro v letališki coni. Glede na obseg letališke cone se krog čakanja lahko določi v letališki ali terminalni coni.
32. člen
(cone za usposabljanje vojaških pilotov)
(1)
Pilotažna cona je del zračnega prostora, v katerem se po pravilih za vizualno letenje izvaja usposabljanje v upravljanju z zrakoplovom.
(2)
Cona brišočega letenja je del zračnega prostora, v katerem se izvaja usposabljanje za letenje po pravilih za vizualno letenje, na višinah do 300 čevljev nad terenom.
(3)
Cona instrumentalnega letenja je del zračnega prostora, označenega z navigacijskimi sredstvi, v kateri se izvaja usposabljanje v upravljanju z zrakoplovom po pravilih za instrumentalno letenje.
(4)
Cona skupinskega letenja je del zračnega prostora, v katerem se izvaja usposabljanje za letenje v skupini.
(5)
Cona za usposabljanje v manevrih zračnega boja je del zračnega prostora, v kateri se po pravilih za vizualno ali instrumentalno letenje, izvaja usposabljanje v manevrih zračnega boja.
(6)
Cona za letenje z nadzvočno hitrostjo je del zračnega prostora, označenega z navigacijskimi sredstvi, v kateri se izvaja usposabljanje v upravljanju z zrakoplovom na hitrosti nad 0,95 Ma.
(7)
Razporeditev, velikost, označevanje in uporaba con se določijo z navodilom za uporabo letališča ali drugim predpisom o klasifikaciji zračnega prostora.
33. člen
(poligoni)
(1)
Glede na namen se poligoni razvrščajo na:
–
poligone za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem ali vodi;
–
poligone za streljanje in raketiranje ciljev v zraku.
(2)
Poligoni za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem so lahko šolski ali taktični, poligoni za streljanje in raketiranje ciljev v zraku pa so lahko za streljanje in raketiranje z zrakoplova ali z zemlje.
(3)
Šolski poligon za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na zemlji je del kopne ali vodne površine, v letališki coni ali njeni neposredni bližini. Namenjen je za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na zemlji s šolskimi sredstvi.
(4)
Taktični poligon za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem ali vodi je stalno ali začasno urejen del kopne ali vodne površine, namenjen za usposabljanje in dejstvovanje v pogojih določene taktične situacije. Tarče na poligonu so lahko borbena sredstva ali njihove makete v naravni velikosti in ustrezni razporeditvi.
(5)
Poligon za streljanje in raketiranje ciljev v zraku je del zračnega prostora nad določenim delom kopne ali vodne površine, namenjen za streljanje in raketiranje vlečnih, letečih ali raketnih tarč, z zrakoplova ali z zemlje.
(6)
Lokacije poligonov, velikost, ureditev, vodenje letenja in dejstvovanj, kakor tudi varnostne ukrepe v času dejstvovanj, določi minister, pristojen za obrambo, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za promet in zveze, za vsak poligon posebej.
(7)
Poligoni se v času aktivnosti na poligonih, kakor tudi zračni prostor nad poligoni do določene višine, razglasijo za nevarne cone in se o tem obvesti pristojna služba URSZP.
6. Vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje
34. člen
(vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje)
(1)
Vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje so pripadniki SV, ki upravljajo z vojaškimi zrakoplovi, opravljajo druga dela v zvezi z njihovo uporabo ali sodelujejo v vojaškem zračnem prometu.
(2)
S posebnimi predpisi se urejajo:
–
katero osebje se šteje v vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje;
–
pogoji, ki jih mora izpolnjevati pripadnik SV, ki želi pridobiti ali podaljšati veljavnost licence oziroma pooblastila vojaškega letalskega osebja in čas veljavnosti posamezne licence oziroma pooblastila;
–
pogoji, ki jih mora izpolnjevati pripadnik stalne, mirnodobne in vojne sestave SV, ki želi pridobiti ali podaljšati veljavnost potrdila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del drugega vojaško strokovnega osebja in čas veljavnosti posameznega potrdila;
–
kriteriji in ugotavljanje zdravstvene sposobnosti vojaškega letalskega in drugega vojaško strokovnega osebja;
–
dovoljene maksimalne prekinitve letenja;
–
vojaške letalske knjižice.
(3)
Zaradi podaljšanja licence je nadrejeno poveljstvo dolžno izdati posamezniku potrdilo o izvršenem naletu v SV.
35. člen
(pogoji za upravljanje vojaškega zrakoplova)
Vojaška oseba lahko upravlja vojaški zrakoplov v vlogi pilota ali leti v vlogi člana posadke zrakoplova, če izpolnjuje naslednje pogoje:
–
ima ustrezno letalsko vojaško dovoljenje, ki je nadgrajena civilna licenca s predpisanimi vojaškimi pooblastili;
–
da je zdravstveno sposobna za izvajanje letalskih nalog na kategoriji zrakoplova, na katerem izvaja letalsko usposabljanje;
–
da je teoretično in praktično usposobljena za izvajanje nalog na določenem tipu zrakoplova;
–
da je pristojni organ izdal in odobril nalog za polet.
36. člen
(posadka zrakoplova)
(1)
Posadko zrakoplova sestavlja letalsko in kabinsko osebje.
(2)
V letalsko osebje se šteje osebje, ki je potrebno za nemoteno upravljanje z zrakoplovom ter osebje, ki je potrebno za opravljanje specifičnih nalog zaradi katerih se štejejo za člane posadke, kar se določi z navodilom za izvršitev vaje.
(3)
V kabinsko osebje se šteje strežno in ostalo osebje na zrakoplovu, ki opravlja naloge, ki niso neposredno povezane z upravljanjem zrakoplova. Za kabinsko osebje se odredi najmanj ena oseba, kadar zrakoplov prevaža do 30 oseb, oziroma po ena oseba za vsak zasilni izhod, kadar je zrakoplov registriran in prevaža več kot 30 oseb.
(4)
Število in sestavo članov posadke vojaškega zrakoplova se za vsak polet določi z nalogom za polet, vendar ne v manjšem obsegu in sestavi od minimalne posadke za določen tip zrakoplova.
(5)
Prepovedano je letenje z vojaškim zrakoplovom brez minimalne posadke, predpisane z operativnim priročnikom.
37. člen
(obveznost uporabe predpisov)
Posadka vojaškega zrakoplova mora pri izvajanju letalskih nalog upoštevati predpise o zračni plovbi, ki urejajo letenje vojaških zrakoplovov in predpise in ukaze, ki določajo organizacijo izvajanja letalskih nalog v letalskih enotah SV. V primerih neusklajenosti predpisov, je posadka vojaškega zrakoplova dolžna ukrepati po navodilih pristojnega organa službe kontrole letenja.
38. člen
(vodja zrakoplova)
(1)
Vodja zrakoplova je pilot na enosedežnem zrakoplovu, prvi pilot na večsedežnem zrakoplovu ali pilot, ki izvaja usposabljanje ali preverjanje izurjenosti pilota. Izjemoma se lahko pri opravljanju posebnih nalog za vodjo zrakoplova določi tudi nekdo drug.
(2)
Vodja zrakoplova je nadrejen posadki zrakoplova in je odgovoren za izvedbo celotne naloge od sprejema do zaključka naloge. Vodja zrakoplova je odgovoren za pripravo letenja, red in disciplino v zrakoplovu med poletom, izvršitev naloge, varnost letenja, ter vzdrževanje in varovanje zrakoplova izven letališča baziranja.
(3)
Vsak član posadke zrakoplova je odgovoren vodji zrakoplova za svojo pripravljenost na polet, izvajanje predpisanih nalog med poletom in po pristanku, vključno z analizo poleta.
(4)
Osebe, ki se prevažajo v zrakoplovu, so ne glede na čin in položaj dolžne izvrševati navodila in povelja vodje zrakoplova, ki se nanašajo na red v zrakoplovu ter postopke pri rednih in izrednih dogodkih med poletom.
(5)
Podroben opis pooblastil in dolžnosti vodje zrakoplova je določen v zakonu o letalstvu in OM.
39. člen
(evidence, preverjanje in ocenjevanje usposobljenosti letalskega osebja)
(1)
Poveljniki enot morajo poznati stopnjo usposobljenosti podrejenih letalcev:
–
poveljnik letalskega oddelka in eskadrilje usposobljenost vseh letalcev v podrejeni enoti;
–
poveljnik operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe ter poveljnik letalske brigade usposobljenost podrejenih poveljnikov in vseh letalcev iz sestave poveljstva.
(2)
Pristojnosti, obseg in način kontrole ter preverjanja letalcev, ocenjevanje njihove strokovne usposobljenosti in vodenje evidenc o strokovni usposobljenosti se ureja z navodilom za vodenje letalskega usposabljanja.
40. člen
(stopnje izurjenosti)
(1)
Letalsko osebje se glede na izurjenost in trenažo za izvajanje letalskih nalog razvršča po stopnjah letalsko strokovne izurjenosti. Število stopenj, pogoje in postopek ocenjevanja za določitev stopnje letalsko strokovne izurjenosti po posameznih kategorijah letalskega osebja se določa s predpisi o vojaškem letalskem osebju.
(2)
Preverjanje stopnje izurjenosti se izvaja enkrat na dve leti v skladu s predpisi o vojaškem letalskem osebju.
41. člen
(samostojno letenje)
(1)
Pilotom SV se glede na stopnjo izurjenosti in v skladu s predpisi določi časovno najdaljša dovoljena prekinitev letenja v vizualnem, instrumentalnem in nočnem letenju, po kateri ni dovoljeno samostojno letenje brez opravljenega preverjanja pilota po ustreznem programu. Najdaljša dovoljena prekinitev za letalsko osebje je določena v OM. V specifičnih primerih lahko poveljnik eskadrilje, njej enake ali višje enote določi drugačno dolžino prekinitve, ki pa ne sme biti daljša od tiste, ki je predvidena v OM.
(2)
Preverjanje izurjenosti letalskega osebja po prekoračitvi dovoljene prekinitve letenja izvaja nadrejeni poveljnik ali pilot enake ali višje stopnje izurjenosti, ki ima pooblastilo inštruktorja oziroma učitelja letenja.
(3)
Preverjanje pilota in odobritev za samostojno letenje se vpisuje v letalsko knjižico.
42. člen
(dovoljene obremenitve pilota in posadke)
Maksimalno število ur letenja podnevi ali ponoči, ki jih lahko opravi letalsko osebje v 24 urah ali 7 zaporednih dneh je določena v OM. Največje število ur letenja v borbenih pogojih se določa z aktom, ki ga izda NGŠSV.
7. Služba kontrole letenja in nadzor zračnega prostora
43. člen
(obveznosti službe kontrole letenja pri nadzoru zračnega prostora)
Pristojni organ službe kontrole letenja dostavlja podatke o najavljenih poletih OCOPPVLZO, sodeluje pri identifikaciji zrakoplovov in letečih objektov v zračnem prostoru ter zagotavlja OCOPPVLZO druge podatke in pomoč pri zagotavljanju nadzora zračnega prostora.
III. VODENJE LETENJA
44. člen
(pojem in vsebina vodenja letenja)
Vodenje letenja obsega:
-
načrtovanje in organiziranje letenja;
-
izdajo letalske naloge;
-
pripravo za letenje;
-
zagotovitev letenja;
-
kontrolo letenja in vodenje zrakoplova po zračnem prostoru, ki ga opravlja pristojna služba URSZP;
-
poročanje o letenju;
-
analizo letenja.
1. Sestava in dolžnosti dežurne izmene za zagotovitev letenja
45. člen
(sestava dežurne izmene)
Dežurna ekipa za zagotovitev letenja je sestavljena iz:
1.
dežurne ekipe letalske enote;
2.
dežurne logistične ekipe.
a) Dežurna ekipa letalske enote
46. člen
(sestava dežurne ekipe letalske enote)
Dežurna ekipa letalske enote je sestavljena iz:
-
vodje letenja;
-
pomočnika vodje letenja;
-
dežurnega letenja;
-
vodje dejstvovanja;
-
dežurne ekipe za iskanje in reševanje.
47. člen
(vodja letenja)
(1)
Dolžnost vodje letenja lahko opravlja poveljnik samostojnega letalskega oddelka ali višje enote, oziroma po odločitvi poveljnika enote nekdo od pilotov. Vodja letenja je nadrejen osebju dežurne ekipe letalske enote, vodji dežurne logistične ekipe ter letalskemu osebju, ki izvaja letenje. Odločitve poveljnika letalske enote v zvezi z letenjem se izvršujejo izključno preko vodje letenja.
(2)
Vodja letenja je odgovoren za varno, organizirano in disciplinirano izvajanje letenja v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi, ki urejajo organiziranje in izvajanje letenja. Na vojaškem letališču se vodja letenja med opravljanjem dolžnosti lahko nahaja na stolpu letališke kontrole letenja.
(3)
Zamenjava vodje letenja med opravljanjem dolžnosti ni dovoljena, razen, če zaradi kakršnega koli razloga dolžnosti ni sposoben opravljati. V tem primeru dolžnost vodje letenja prevzame njegov namestnik. O zamenjavi mora takoj obvestiti poveljnika letalske enote, ki izvaja letenja, da določi novega vodjo letenja.
(4)
Dolžnosti vodje letenja pred letenjem so:
-
preučevanje načrta letenja;
-
seznanitev z napovedjo vremena;
-
seznanitev z ornitološkimi pogoji;
-
seznanitev s stanjem sredstev za zveze in radionavigacijskih sredstev na letališču baziranja in na alternativnih letališčih;
-
predhodna priprava dežurne ekipe letalske enote;
-
seznanitev s kvaliteto izvršene predhodne priprave dežurne logistične ekipe in po potrebi izdajanje dopolnilnih ukazov in navodil;
-
obvešča poveljnika letalske enote o sprejetih ukrepih za zagotovitev letenja in kvaliteti priprave dežurne izmene za kontrolo letenja in vodenje zrakoplovov ter zagotovitev letenja.
(5)
Dolžnosti vodje letenja pri pripravi so:
-
seznanitev poveljnika letalske enote s skupnim načrtom letenja;
-
seznanitev s stanjem manevrskih površin, sredstev za zveze in radionavigacijskih sredstev;
-
preverjanje pripravljenosti alternativnih letališč, poligonov in območij za izvajanje padalskih skokov in odmetavanje tovora;
-
seznanitev z dejanskim stanjem in napovedjo vremena;
-
seznanitev z načrtovanim letenjem letalskih enot z drugih letališč, civilnim zračnim prometom v območju izvajanja letalskih nalog in prepovedmi ter omejitvami za letenje;
-
seznanitev z ornitološkimi pogoji v letališki coni;
-
ugotavljanje pripravljenosti osebja dežurne izmene za kontrolo letenja in vodenje zrakoplova ter zagotovitev letenja in izdajanje dopolnilnih ukazov in navodil;
-
obveščanje poveljnika letalske enote o pripravljenosti za letenje.
(6)
Dolžnosti vodje letenja med letenjem so:
-
odloča o prepovedi vzleta in pristajanja zaradi tehničnih pogojev na letališču, neugodnih meteoroloških pogojev in drugih okoliščin;
-
odloča o napotitvi zrakoplovov na alternativno letališče;
-
prepoveduje letenje pilotu zrakoplova, ki je kršil disciplino letenja ali je naredil drugo napako v vodenju zrakoplova in sprejema druge ukrepe za zagotavljanje varnosti letenja;
-
po potrebi odloča o dopolnilnem zbiranju podatkov o vremenu, ornitoloških pogojev in preverjanju brezhibnosti delovanja radionavigacijskih sredstev;
-
predlaga začetek akcije iskanja in reševanja pogrešanega zrakoplova ter sodeluje pri organiziranju in vodenju akcije iskanja in reševanja;
-
opozarja vodjo dežurne logistične ekipe na nepravilno izvajanje dolžnosti posameznikov v njegovih ekipah in zahteva sprejem ustreznih ukrepov.
(7)
Vodja letenja po končanem letenju poroča poveljniku letalske enote, ki je izvajala letenje. V primerih, ko organizacija letenja ne zagotavlja kvalitetno in varno izvršitev letalskih nalog, je poveljnik letalske enote, ki izvaja letenje, dolžan prekiniti letenje ter analizirati in odpraviti napake.
48. člen
(namestnik vodje letenja)
(1)
Dolžnost namestnika vodje letenja lahko opravlja pilot po odločitvi poveljnika enote, ki izvaja letenje. Namestnik vodje letenja je podrejen vodji letenja in izvaja naloge, ki mu jih on določi.
(2)
Pomočnik vodje letenja se določa po potrebi, glede na obseg in zahtevnost organiziranja ter vodenja letenja.
49. člen
(dežurni letenja)
(1)
Dolžnost dežurnega letenja lahko opravlja pilot, ki ga določi poveljnik enote, ki izvaja letenje. Dežurni letenja je podrejen vodji letenja. Med opravljanjem dolžnosti se nahaja ob vzletno pristajalni stezi, v bližini točke pristajanja zrakoplovov, oziroma na mestu izvajanja izvenletaliških pristankov.
(2)
Dolžnosti dežurnega letenja so:
-
nadzor in zagotavljanje izvajanja predpisanih postopkov na letališču ali pri izvenletaliških pristankih;
-
kontrola in vodenje letenja, kadar to zahteva oziroma jih ne zagotavlja pristojni organ službe kontrole letenja;
-
skrb za zahtevano stopnjo varnosti letenja in nudenje pomoči v primerih ogrožanja varnosti letenja.
50. člen
(vodja dejstvovanja na poligonu)
(1)
Dolžnost vodje dejstvovanja na poligonu lahko opravlja izkušen pilot po odločitvi poveljnika enote, ki izvaja dejstvovanje na poligonu. Vodja dejstvovanja na poligonu je podrejen vodji letenja. Med opravljanjem dolžnosti se nahaja na mestu, ki omogoča nadzor nad izvajanjem dejstvovanj na poligonu.
(2)
Dolžnosti vodje dejstvovanja na poligonu se določajo z navodilom za uporabo poligona.
51. člen
(dežurna ekipa službe iskanja in reševanja)
(1)
Pristojni organ službe kontrole letenja nudi potrebno pomoč vojaškemu zrakoplovu v težavah, ta začenja in usklajuje akcijo iskanja in reševanja vojaških zrakoplovov. OPPVLZO organizira in vodi iskanje in reševanje vojaških zrakoplovov v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2)
Dežurna ekipa za iskanje in reševanje so določi pri letenju samostojnega letalskega oddelka, njemu enake ali višje enote, na enem od letališč vojaškega letalstva. V sestavo dežurne ekipe za iskanje in reševanje se praviloma določajo helikopter ali lahko večnamensko letalo in dežurna posadka za iskanje in reševanje. V sestavo dežurne posadke za iskanje in reševanje se lahko določijo piloti, ki so usposobljeni za letenje v težavnih meteoroloških pogojih in za letenje po pravilih instrumentalnega letenja.
b) Dežurna logistična ekipa
52. člen
(dežurna logistična ekipa)
(1)
Sestavo dežurne logistične ekipe določi poveljnik letalske baze na podlagi zahteve letalske enote za logistično zagotovitev letenja.
(2)
Dežurno logistično ekipo sestavljajo:
-
vodja;
-
dežurna gasilska ekipa;
-
dežurna ekipa za prvo medicinsko pomoč;
-
dežurna ekipa za odstranjevanje ovir z manevrskih površin;
-
dežurna ekipa za svetlobno signalna sredstva;
-
dežurna ornitološka ekipa;
-
dežurna ekipa za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov.
53. člen
(vodja dežurne logistične ekipe)
(1)
Za vodjo dežurne logistične ekipe se določi eden izmed častnikov letalske baze.
(2)
Dolžnosti vodje dežurne logistične ekipe so:
-
sodelovanje pri usklajevanju v procesu načrtovanja letenja;
-
seznaniti se z načrti letenja in zahtevki za zagotovitev letenja;
-
poveljniku logistične enote predlaga obseg in sestavo dežurne logistične ekipe v skladu z načrtovanim letenjem;
-
nadzoruje pripravo dežurnih ekip za zagotovitev letenja;
-
najkasneje 30 minut pred začetkom letenja obvesti vodjo letenja o pripravljenosti dežurnih ekip logistične enote;
-
nadzoruje zagotavljanje letenja med samim izvajanjem letenja in v primeru potrebe ukrepa v skladu s pooblastili;
-
zagotavlja ekipo za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov na drugih letališčih.
54. člen
(dežurna gasilska ekipa)
(1)
Gasilsko ekipo je sestavljena iz potrebnega števila gasilcev z opremo za gašenje požarov. Ekipa se v času dežurstva nahaja na lokaciji, določeni z navodilom za uporabo letališča. Glede na kategorijo letališča, obseg letenja in druge pogoje se za zagotovitev letenja lahko določi več gasilskih ekip.
(2)
Opremo za gašenje požarov, število gasilcev in njihovo usposobljenost se določa s posebnimi predpisi.
55. člen
(dežurna ekipa za prvo medicinsko pomoč)
(1)
Dežurno ekipo za prvo medicinsko pomoč sestavljajo zdravnik ali medicinski tehnik, sanitetno vozilo in sanitetni komplet. Ekipa se v času letenja nahaja na določenem mestu v stanju polne pripravljenosti do zaključka letenja.
(2)
Dežurna ekipa za prvo medicinsko pomoč je dolžna nuditi nujno medicinsko pomoč posadki in potnikom v primeru izrednega dogodka ali nesreče zrakoplova na letališču ali v bližnji okolici.
56. člen
(dežurna ekipa za odstranjevanje ovir z manevrskih površin)
(1)
Dežurno ekipo za odstranjevanje ovir z manevrskih površin vojaškega letališča sestavlja osebje letalske baze s potrebnimi materialno-tehničnimi sredstvi. Osnovne naloge dežurne ekipe za odstranjevanje ovir so:
-
umik poškodovanih zrakoplovov z manevrskih površin ali okolice letališča;
-
čiščenje peska, zemlje in drugih drobnih predmetov z manevrskih površin, ki zmanjšujejo varnost letenja;
-
čiščenje snega in zaščita pred poledico.
(2)
Obseg in sestavo dežurne ekipe za odstranjevanje ovir določa poveljnik letalske baze glede na načrtovano letenje, stanje manevrskih površin in vremensko situacijo.
57. člen
(dežurna ekipa za svetlobna signalna sredstva)
(1)
Dežurno ekipo za svetlobna signalna sredstva sestavljajo eden ali več ustrezno usposobljenih pripadnikov letalske baze, ki so opremljeni s stalnimi in premičnimi svetlobnimi signalnimi sredstvi. Stalna in premična svetlobna signalna sredstva so namenjena za označevanje manevrskih površin letališča ter preprek in nevarnih mest na njih ter v njihovi neposredni bližini.
(2)
Dolžnosti dežurne ekipe za svetlobna signalna sredstva so:
-
da pred pričetkom letenja preveri brezhibnost delovanja stalnih svetlobnih signalnih sredstev;
-
da zagotovi razmestitev in delovanje premičnih svetlobnih signalnih sredstev na manevrskih površinah v času letenja;
-
da ustrezno označi nevarna mesta na manevrskih površinah in v njihovi neposredni bližini na zahtevo vodje dežurne izmene letališke kontrole letenja;
-
da najkasneje 30 minut pred pričetkom letenja poroča o pripravljenosti vodji dežurne logistične enote.
(3)
Premična svetlobna signalna sredstva za osvetlitev manevrskih površin se lahko postavljajo na letališčih in vzletiščih, če je njihova uporaba predvidena in določena z navodilom za uporabo letališča ali vzletišča.
(4)
Določbe tega člena se uporabljajo v primeru, če ni ustrezne svetlobne signalizacijske zagotovitve na letališču, na katerem se izvaja letenje.
58. člen
(dežurna ornitološka ekipa)
(1)
Dežurno ornitološko ekipo sestavljajo eden ali več ustrezno usposobljenih pripadnikov letalske baze s potrebno opremo. Naloga ekipe je plašenje ptičjih jat. Ekipa se določa po potrebi ter aktivira po odločitvi vodje letenja, če se pojavijo ptice ali ptičje jate, ki nevarno ogrožajo varnost letenja.
(2)
Določbe tega člena se uporabljajo v primeru, če ni ustrezne ornitološke zagotovitve na letališču, na katerem se izvaja letenje.
59. člen
(dežurna ekipa za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov)
(1)
Dežurna ekipa za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov se določi v primeru načrtovanega letenja in pristajanja zrakoplovov, katerih matično letališče je drugo letališče. Ekipo določi po potrebi poveljnik letalske baze.
(2)
Člani dežurne ekipe za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov v delovnem času redno opravljajo delo na svojih dolžnostih, v primeru načrtovanega letenja in pristajanja zrakoplovov z drugih letališč pa so dolžni sprejeti, oskrbeti in odpraviti tudi te zrakoplove. Dolžnost sprejema, oskrbe in odpreme zrakoplovov velja ves čas dežurstva.
(3)
Dežurno ekipo o prihodu zrakoplovov obvešča dežurni baze. Dežurna ekipa je dolžna izvršiti naloge, določene v obvestilu.
2. Načrtovanje in organiziranje letenja
60. člen
(načrtovanje letalskega usposabljanja)
(1)
Letalsko usposabljanje v SV se načrtuje z letnimi (periodičnimi) in mesečnimi načrti.
(2)
Letni načrt letalskega usposabljanja izdeluje samostojna eskadrilja, njej enaka in višja enota ali poveljstvo. Z letnim načrtom letalskega usposabljanja se določijo:
-
prednostni cilji letalskega usposabljanja;
-
število ur letenja po tipu zrakoplova;
-
skupno število ur letenja za posameznega pilota po kategorijah usposobljenosti;
-
delitev načrtovanih ur letenja enote po vrstah in pogojih za letenje.
(3)
Osnovne elemente za letni načrt letalskega usposabljanja v SV določi GŠSV glede na razpoložljive tehnične, materialne in kadrovske zmogljivosti letalskih enot in v skladu z navodili za usposabljanje SV.
(4)
Mesečni načrt letalskega usposabljanja izdeluje samostojni letalski oddelek, njemu enaka ali višja enota. Obsega načrtovano število ur letenja pilotov in enote po nalogah, vrstah in pogojih letenja, razen posebnih nalog. Mesečni načrt letalskega usposabljanja se izdela za koledarski mesec. Izdela se do 25. v mesecu za naslednji mesec. Izhodišče za izdelavo mesečnega načrta letalskega usposabljanja za naslednji mesec je analiza realiziranega števila ur letenja v prejšnjem mesecu in zahteve višjih poveljstev za trenažno letenje pilotov iz njihove sestave. Mesečni načrt letalskega usposabljanja odobri poveljnik nadrejene enote ali poveljstva.
(5)
Tedenski načrt letenja izdeluje samostojni oddelek, njemu enaka ali višja enota. Obsega načrtovane naloge in čas izvajanja nalog po posameznih dnevih. V načrt so vključene tudi posebne naloge. Tedenski načrt letenja se izdeluje prvi delovni dan v tednu za naslednji teden. Dan, ko se izvaja tedensko načrtovanje, se šteje kot zadnji načrtovani dan prejšnjega tedenskega načrta. Tedenski načrt letenja odobri poveljnik nadrejene enote ali poveljstva. Tedenski načrti letenja se dostavljajo v vednost OCOPPVLZO.
(6)
Dnevni načrt letenja izdeluje oddelek, njemu enaka ali višja enota. Predstavlja odločitev poveljnika osnovne letalske enote za načrtovano letenje. Glede na del dneva se lahko načrt izdeluje za dnevno ali nočno letenje. Glede na vremensko situacijo, usposobljenost posadk in načrtovane polete pa se lahko izdeluje v dveh variantah kot glavni in rezervni načrt letenja. Z glavnim načrtom letenja se načrtujejo osnovne naloge iz načrta letalskega usposabljanja. Rezervni načrt se izdeluje v primerih, ko se lahko vnaprej predvidijo omejevalni pogoji za izvršitev glavnega načrta letenja oziroma ko nepredvidene spremembe pogojev onemogočijo uresničitev glavnega načrta letenja. Dnevni načrt letenja obsega podatke o posadkah, zrakoplovih, času in nalogah načrtovanega letenja. Dnevni načrt letenja obsega tudi posebne naloge. Izven dnevnega načrta letenja se odobrijo tehnični poleti in naloge v nujnih primerih. Dnevni načrt letenja se praviloma izdeluje dan pred načrtovanim letenjem. Odobri ga poveljnik nadrejene enote ali poveljstva.
(7)
Tedenski in dnevni načrti se po potrebi uskladijo s pristojnim organom službe kontrole letenja, glede na vrsto letenja, prostor in čas. Način usklajevanja se določi sporazumno.
(8)
Tedenski in dnevni načrti se dostavijo v vednost nadrejenemu poveljstvu, dnevni načrti pa še poveljniku letalske baze.
(9)
Načrt letenja se ne izdeluje za letenje posameznega zrakoplova.
61. člen
(pogoji in elementi za sprejem odločitve o letenju)
Pogoji in elementi, ki se morajo upoštevati pri sprejemu odločitve o letenju, so:
-
postopnost pri izvajanju nalog po mesečnem (periodičnem) načrtu letalskega usposabljanja in nalog, ki se morajo načrtovati;
-
dejanska stopnja usposobljenosti pilotov;
-
zmožnosti letalsko tehnične enote za pripravo zrakoplovov in zagotovitve tehnične podpore med letenjem;
-
zmožnosti letalske baze za zagotavljanje letenja;
-
zmožnosti navigacijskih služb zračnega prometa ter služb za vodenje in usmerjanje zrakoplovov ter drugih enot in služb, zadolženih za zagotavljanje varnosti letenja;
-
stanje letališča, na katerem so zrakoplovi nameščeni, zemeljskih radionavigacijskih sredstev, alternativnih letališč, poligonov, območij za izvajanje padalskih skokov in območij za odmetavanje tovora;
-
meteorološki pogoji in vremenska napoved;
-
ornitološka zagotovitev v letališki coni;
-
pogoji in možnosti letenja v zračnem prostoru, letališki coni, sosednjih in alternativnih letališčih;
-
razpoložljiv čas za pripravo letenja in drugi pogoji ter elementi, ki lahko vplivajo na odločitev o letenju.
62. člen
(najava letenja)
(1)
Najava letenja se izvaja z dostavo načrtov letenja ali najavo posameznih poletov pristojnemu organu službe kontrole letenja in OCOPPVLZO.
(2)
Pri izvrševanju večdnevnih posebnih nalog izven matičnih letališč poveljnik enote ali vodja zrakoplova dnevno izvaja najavo letenja najbližji kontroli letenja s podatki o območju letenja, višini in času izvršitve naloge.
(3)
Najava letenja mora biti izvršena pristojnemu organu službe kontrole letenja v roku, ki je predpisan za delo službe kontrole letenja.
63. člen
(organiziranje letenja v letalski enoti)
Organiziranje letenja v letalski enoti obsega:
-
pripravo zahtevkov enotam pristojnim za logistično zagotovitev letenja;
-
pripravo zahtevkov operativnemu poveljstvu vojaškega letalstva in zračne obrambe za svetlobno navigacijsko zagotovitev in zagotovitev zračnega prostora;
-
izdajo ukaza lastni letalsko tehnični enoti za pripravo zrakoplovov;
-
določitev vsebine, časa trajanja in mesta izvajanja predhodne in izvršne priprave ter analize letenja;
-
določitev in priprava letalskega osebja za izvajanje priprave in analize letenja.
64. člen
(organiziranje letenja v letalski bazi)
Organizacija letenja v logistični enoti obsega:
-
določitev obsega in sestave dežurnih ekip za logistično zagotovitev letenja ter vsebine in lokacije njihove predhodne in izvršne priprave;
-
prilagoditev logistične zagotovitve letenja zahtevkom letalskih enot.
3. Letalska naloga
65. člen
(izdajanje letalskih nalog)
(1)
Letalske naloge se izdajajo v pisni obliki s skupnim ali posamičnim nalogom za polet. Dnevni načrt letenja se šteje za skupni nalog za polet dveh ali več zrakoplovov. Posamični nalog za polet se izdeluje za letenje posameznega zrakoplova in dežurnih zrakoplovov.
(2)
Nalog za polet mora biti izdan v določenem času pred začetkom poleta, ki zagotavlja potreben čas posadkam za predpisano pripravo letenja; praviloma je to najmanj eno uro pred začetkom predvidenega poleta.
(3)
Izdani nalogi za polet se hranijo v evidenci letalskih enot v skladu s predpisi o arhivskem gradivu.
(4)
Noben polet se ne sme začeti brez jasno določenega in izdanega naloga za polet in izvršene priprave.