TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v točkah I in III izreka ter izpodbijani sklep spremenita, tako da se glasita:

"Tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki obračunati 21 opravljenih ur preko polnega delovnega časa v bruto znesku 237,30 EUR in neto znesek izplačati tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2018 do plačila, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki plačati stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 257,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila, svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje pa krije sama."

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi nespremenjeni del sodbe.

III. Tožnik je toženi stranki v roku 15 dni dolžan povrniti stroške pritožbe v znesku 153,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila, svoje stroške pritožbenega postopka pa krije sam.

Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, so ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas. Določba sedaj veljavnega 23. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave oziroma določba v spornem času veljavnega 23. člena Uredbe, ki določa koliko ur prisotnosti se prizna delavcu v primeru službene poti, ne predstavlja podlage za odločitev v tej zadevi.