TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavrneta.

II. Obsojeni D. T. je dolžan plačati sodno takso v višini 300,00 EUR, obsojeni B. P. pa sodno takso v višini 200,00 EUR.

Za dejanja, inkriminirana pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče tvoriti nadaljevanega kaznivega dejanja. Teza zagovornika, da bi moral obsojenec za ta dejanja biti oproščen obtožbe, ker je bil za istovrstna kazniva dejanja tudi v prejšnjem sojenju oproščen, ker mu ni bilo mogoče očitati naklepa, ni pravilna: 1) ker ne gre za situacijo ne bis in idem v zvezi s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja in 2) ker tudi takrat, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje nedokazanost posameznih dejanj (faktov) nadaljevanega kaznivega dejanja nima učinka res iudicata za ostala dokazana dejanja. Dejanske ugotovitve glede obstoja enega dogodka, se ne morejo raztezati po nekem procesnem avtomatizmu na vprašanje obstoja drugih dogodkov - dejanj, ki bi sodila v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.