TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 17. člena Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. in 31. člena Odloka o javni kanalizaciji v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 56/96, 25/01, 101/01, 50/02 in 80/02-popr.) se zavrne.

Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ne more biti prepuščeno prostemu trgu in z določitvijo teh dejavnosti kot obveznih gospodarskih javnih služb je zakonodajalec naložil občinam, da jih morajo zagotavljati. S tem je omejil svobodno gospodarsko pobudo, vendar je takšen način izvrševanja teh dejavnosti v javnem interesu oz. v skladu z javno koristjo. Zakon pooblašča Ministra za varstvo okolja, da podrobneje predpiše tudi vrste nalog, ki se izvajajo v okvirju zakonsko določenih občinskih gospodarskih javnih služb. Ker pri tem pravilnik ni presegal zakonskega okvirja so neutemeljeni očitki, da je v neskladju z zakonom. Pobudnik želi pridobiti koncesijo za praznjenje greznic, ki je del dejavnosti javne službe odvajanja komunalne in padavinske vode. Dejstvo, da Odlok določa načine izvajanja javne službe drugače, kot želi pobudnik, ni razlog, s katerim bi se lahko utemeljevala neustavnost in nezakonitost občinskega predpisa. Občine namreč lahko v okviru Ustave in zakonov samostojno urejajo zadeve lokalnega pomena. Pri tem morajo upoštevati lokalne razmere in potrebe v posamezni občini ter na podlagi ocene in presoje vseh okoliščin izbrati najprimernejši način. Ustavno sodišče se ne more spuščati v oceno ustreznosti in primernosti izpodbijane ureditve, saj ti nista predmet ustavnosodne presoje. Zato so neutemeljeni očitki, da so določbe 4. in 31. člena Odloka v neskladju z Zakonom.