TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka potrdi.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

 

Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.

Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.