Program priprave državnega lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilnoregulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 36-1943/2007, stran 5134 DATUM OBJAVE: 20.4.2007

RS 36-1943/2007

1943. Program priprave državnega lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilnoregulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilnoregulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Zaradi zagotavljanja prenosa načrtovanih količin zemeljskega plina za potrebe Slovenije in dogovorjenih količin za tranzit zemeljskega plina je potrebna izgradnja vzporednega visokotlačnega plinovoda z oznako M1/3 od mejne merilnoregulacijske postaje Ceršak (v nadaljnjem besedilu: MMRP Ceršak) do slovensko-avstrijske meje s potrebno razširitvijo MMRP Ceršak. Plinovod bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom. Dolžina predvidenega plinovoda je približno 190 m. Premer plinovoda bo DN 800 mm in bo deloval z delovnim tlakom največ 70 barov.
Glavni cilj izgradnje prenosnega plinovoda M1/3 od MMRP Ceršak do slovensko–avstrijske meje in povečanje MMRP Ceršak je povečanje zmogljivosti in zanesljivosti delovanja slovenskega plinovodnega omrežja.
Minister za gospodarstvo je z dopisom št. 3601-7/2005-142 z dne 13. 12. 2006 dal pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za graditev prenosnega plinovoda M1/3 in razširitev MMRP Ceršak. Pobuda je dokumentirana v gradivu Prenosni plinovod M1/3 avstrijsko–slovenska meja – MMRP Ceršak in razširitev MMRP Ceršak, Idejna zasnova, november 2006, Geoplin plinovodi d.o.o., ki poleg besedila vsebuje tudi grafični prilogi s prikazom lokacije plinovoda in razširitve MMRP Ceršak v merilu 1:10 000 in 1: 1 000.
Pobuda je utemeljena z:

-

Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

-

Uredbo o prostorskem redu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),

-

Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),

-

Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet državnega lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M1/3 od MMRP Ceršak do slovensko-avstrijske meje so vse prostorske ureditve, povezane s plinovodom in razširitvijo MMRP Ceršak.
Minister za gospodarstvo je kot najprimernejšo lokacijo za potek plinovod predlagal potek ob obstoječem plinovodu in razširitev obstoječe MMRP Ceršak.
Dolžina predvidenega plinovoda je približno 190 m, velikost predvidene razširitve MMRP Ceršak pa približno 2200 m2. Sestavni del predvidenega prenosnega plinovoda so vse potrebne povezave z obstoječim prenosnim plinovodnim omrežjem v okviru razširitve MMRP Ceršak in vsi pripadajoči sistemi in naprave, potrebni za delovanje plinovoda.
Območje plinovoda in razširitve MMRP Ceršak je na območju občine Šentilj.
Dne 13. 3. 2007 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 –ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in zakonite interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta in predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci niso bili dani priporočila in druge usmeritve.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije utemeljitve predlagane lokacije (v nadaljnjem besedilu: utemeljitve), sredstva za izdelavo recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, utemeljitve in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.
Izdelovalec utemeljitve in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi ali organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Nosilci urejanja prostora so lahko tudi drugi državni organi ali organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predlogi smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;

2.

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje;

3.

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;

4.

Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo;

5.

Ministrstvo za notranje zadeve, generalna policijska uprava;

6.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami;

7.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje;

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo;

9.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;

10.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;

11.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za lovstvo in ribištvo;

12.

Zavod RS za varstvo narave;

13.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;

14.

Zavod za ribištvo Slovenije;

15.

Zavod za gozdove Slovenije;

16.

ELES, d. o. o.;

17.

Elektro Maribor, d. d.;

18.

Vodnogospodarsko podjetje Mura;