TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Po presoji Vrhovnega sodišča zakonske določbe dajejo jasen odgovor, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP). Odločitev o tem, kdaj je storitev opravljena, pa je stvar vsakega posameznega primera in je odvisna od vrste in obsega dodeljene pravne pomoči. Določba prvega odstavka 40. člena ZBPP je jasna, ne sproža dilem in ne potrebuje dodatne razlage, stališče v zvezi s tem delom izpostavljenega vprašanja je Vrhovno sodišče že zavzelo in izpodbijana sodba od takega stališča ne odstopa.

Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi določba petega odstavka 40. člena ZBPP povsem jasna in ne sproža nikakršne dileme. Zato izpostavljeno vprašanje tudi v tem delu ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala obstoj pogoja za dovoljenost revizije.

S svojimi navedbami revidentka po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni izkazala, zakaj izguba zgoraj navedenega zneska zanjo predstavlja zelo hude posledice, in zanje tudi ni predložila nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Ne zadostuje le zatrjevanje kršitve ustavnih pravic.