TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišči sta se morali opredeliti kaj je bil predmet darilne pogodbe z dne 28.1.1976. S pomočjo pisne pogodbe sta se na podlagi 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) prepričali, da je tožnica podarila sinu vse, kar je podedovala po pokojnem možu. Toda na podlagi številnih izvedenih dokazov nista mogli slediti trditvam tožene stranke, da bi mu podarila tudi delež, ki ga je imela iz naslova skupnega premoženja, saj sta se prepričali, kako je hišo z možem zgradila z ogromno truda in odpovedovanja. Zato sta morali po določilu 101. člena ZOR v dvomu razlagati nejasna določila v neodplačni pogodbi v smislu, ki je manj težak za darovalko in šteti, da tožnica sinu ni podarila premoženja, ki ga je imela na hiši in na pripadajočem zemljišču iz naslova skupno pridobljenega premoženja.

Da bi sodišči lahko ugotovili delež tega premoženja, sta po določilu 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS 15/76 oz. prečiščeno besedilo 14/89 in RS, št. 13/94 in 82/94) skrbno pretehtali tožničino delo (5. stran obrazložitve prvostopenjske sodbe) in ugotovili, da sta bila deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Toda zaradi posebnega premoženja, ki ga je podedoval pok. mož, sta kljub tožničini skrbi za moževe starše, ocenili tožničin delež na hiši in na pripadajočem zemljišču le 35 %.