na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSK sklep in sodba IV Kp 29407/2010 - neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom – očitna pomota – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do nepristranskega sojenja – i...
SODIŠČE
Višje sodišče v Kopru
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
7.11.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSK sklep in sodba IV Kp 29407/2010
INTERNA OZNAKA (*)
VSK0005692
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom – očitna pomota – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do nepristranskega sojenja – izločitev sodnika – izločitev sodnika porotnika – konkretizacija izločitvenega razloga – zahteva za izločitev je prepozna – sprememba obtožnice – identiteta med obtožbo in sodbo – nerazumljivost izreka sodbe – izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj – sodba nima razlogov – razlogi so v nasprotju z izrekom – prekoračitev obtožbe – nezakoniti dokazi – konkretizacija pritožbenih navedb – pravice obrambe – pravica do poštenega postopka – zavrnitev dokaznih predlogov – privilegij zoper samoobtožbo – subjektivna in objektivna koneksiteta – izločitev postopka – zasliševanje obremenilnih prič oziroma soobtožencev – navzočnost prejemnika premoženjske koristi - dokazna ocena – kršitev kazenskega zakona - nedovoljeno dajanje daril - nedovoljeno sprejemanje daril – uporaba milejšega zakona – sklenitev oziroma ohranitev posla – pravo oziroma nepravo podkupovanje – sprememba pravne opredelitve – napeljevanje – pomoč – zloraba položaja ali pravic – izraba položaja – neopravljanje dolžnosti – premoženjska škoda – premoženjska korist – naklep – odpustitev kazni – odmera kazni obsojencu – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjske koristi – nedopustnost pritožbe
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
IZREK
Pritožbe obtoženega S.P. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 8.4.2013, opr. št. IK 1 ter zagovornikov obtoženega S.P. in obtoženega M.M. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. IK 1 z dne 24.5.2013 se kot neutemeljene zavrnejo.
Pritožbam obtoženega M.M.,zagovornika obtoženega M.M. in zagovornikov obtoženega S.P. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 1 z dne 10.1.2013, v zvezi s sklepoma istega sodišča opr. št. I K 1 z dne 8.4.2013 in 24.5.2013 se deloma ugodi in se izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:
1. V opisu kaznivega dejanja:
- v točki III izreka besedilo „ ,da bi zaradi pridobitve in ohranitve posla zanemaril koristi svoje organizacije“ nadomesti z besedilom: „kot protiuslugo za sklenitev posla“ ,
- v točki IV besedilo „pri pridobitvi oz. ohranitvi posla“ nadomesti z besedilom „kot protiuslugo za sklenitev posla“,
- v točki V besedilo „ ,da bi zaradi pridobitve in ohranitve posla zanemaril koristi svoje organizacije“ nadomesti z besedilom „kot protiuslugo za sklenitev posla“, besedilo v isti točki „pri pridobitvi oz. ohranitvi posla“ pa nadomesti z besedilom „kot protiuslugo za sklenitev posla“;
2. V pravni kvalifikaciji:
- kaznivega dejanja glede obtoženega R.Č., opisanega v točki III tako, da se glasi „kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril po drugem odstavku 247. člena KZ“,
- kaznivega dejanja glede obtoženega M.M. opisanega v točki IV tako, da se glasi „kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 248. člena KZ“,
- kaznivega dejanja glede obtoženega S.P. v točki V/1 tako, da se glasi „napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega sprejemanja daril po drugem odstavku 247. člena KZ, v zvezi s 26. členom KZ„ in pod točko V/2 „napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 248. člena KZ, v zvezi s 26. členom KZ“;
3. V odločbi o kazenski sankciji:
- glede obtoženega R.Č. tako, da se obtožencu za kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril, na podlagi drugega odstavka 247. člena KZ, določi kazen 1 (enega) leta in 5 (pet) mesecev zapora ter v enotni zaporni kazni tako, da se zniža na 5 (pet) let in 9 (devet ) mesecev zapora
- glede obtoženega M.M. tako, da se obtožencu za kaznivo dejanja nedovoljenega dajanja daril, na podlagi tretjega odstavka 248. člena KZ, kazen odpusti, za kaznivo dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, se določena kazen zniža in se obtožencu izreče kazen 3 (treh) let zapora
- glede obtoženega S.P. tako, da se za napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega sprejemanja daril, na podlagi drugega odstavka 247. člena KZ, določi kazen 1 (enega) leta in 5 (pet) mesecev zapora, za napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega dajanja daril, na podlagi drugega odstavka 248. člena KZ, določi kazen 1 (eno) leto zapora. Po prvem odstavku 48. člena KZ se obtožencu, upoštevajoč kot določeno kazen 4 (štirih) let zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 2, z dne 30.9.2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Kp 3 z dne 17.2.2011 in določeni kazni iz te sodbe, na podlagi 2. točke drugega odstavka 47. člena KZ izreče enotna kazen 6 (šest) let zapora.
Po prvem odstavku 48. člena KZ se obtožencu v izrečeno enotno kazen všteje čas prebit v priporu in čas že prestanega dela kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30.9.2010, opr. št. I K 2, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Kp 3 z dne 17.2.2011.
4. V odločbi o odvzemu premoženjske koristi P. d.o.o. tako, da se znesek 2.274.001,16 EUR nadomesti z zneskom 2.244.001,16 EUR.
5. V ostalem se pritožbe obtoženega M.M., njegovega zagovornika in zagovornikov obtoženega S.P. ter pritožbe višje državne tožilke, obtoženega S.P., zagovornikov obtoženega R.Č. in P. d.o.o. v celoti kot neutemeljene zavrnejo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožbam obtoženega M.M.,zagovornika obtoženega M.M. in zagovornikov obtoženega S.P. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 1 z dne 10.1.2013, v zvezi s sklepoma istega sodišča opr. št. I K 1 z dne 8.4.2013 in 24.5.2013 se deloma ugodi in se izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:
1. V opisu kaznivega dejanja:
- v točki III izreka besedilo „ ,da bi zaradi pridobitve in ohranitve posla zanemaril koristi svoje organizacije“ nadomesti z besedilom: „kot protiuslugo za sklenitev posla“ ,
- v točki IV besedilo „pri pridobitvi oz. ohranitvi posla“ nadomesti z besedilom „kot protiuslugo za sklenitev posla“,
- v točki V besedilo „ ,da bi zaradi pridobitve in ohranitve posla zanemaril koristi svoje organizacije“ nadomesti z besedilom „kot protiuslugo za sklenitev posla“, besedilo v isti točki „pri pridobitvi oz. ohranitvi posla“ pa nadomesti z besedilom „kot protiuslugo za sklenitev posla“;
2. V pravni kvalifikaciji:
- kaznivega dejanja glede obtoženega R.Č., opisanega v točki III tako, da se glasi „kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril po drugem odstavku 247. člena KZ“,
- kaznivega dejanja glede obtoženega M.M. opisanega v točki IV tako, da se glasi „kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 248. člena KZ“,
- kaznivega dejanja glede obtoženega S.P. v točki V/1 tako, da se glasi „napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega sprejemanja daril po drugem odstavku 247. člena KZ, v zvezi s 26. členom KZ„ in pod točko V/2 „napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 248. člena KZ, v zvezi s 26. členom KZ“;
3. V odločbi o kazenski sankciji:
- glede obtoženega R.Č. tako, da se obtožencu za kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril, na podlagi drugega odstavka 247. člena KZ, določi kazen 1 (enega) leta in 5 (pet) mesecev zapora ter v enotni zaporni kazni tako, da se zniža na 5 (pet) let in 9 (devet ) mesecev zapora
- glede obtoženega M.M. tako, da se obtožencu za kaznivo dejanja nedovoljenega dajanja daril, na podlagi tretjega odstavka 248. člena KZ, kazen odpusti, za kaznivo dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, se določena kazen zniža in se obtožencu izreče kazen 3 (treh) let zapora
- glede obtoženega S.P. tako, da se za napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega sprejemanja daril, na podlagi drugega odstavka 247. člena KZ, določi kazen 1 (enega) leta in 5 (pet) mesecev zapora, za napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega dajanja daril, na podlagi drugega odstavka 248. člena KZ, določi kazen 1 (eno) leto zapora. Po prvem odstavku 48. člena KZ se obtožencu, upoštevajoč kot določeno kazen 4 (štirih) let zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 2, z dne 30.9.2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Kp 3 z dne 17.2.2011 in določeni kazni iz te sodbe, na podlagi 2. točke drugega odstavka 47. člena KZ izreče enotna kazen 6 (šest) let zapora.
Po prvem odstavku 48. člena KZ se obtožencu v izrečeno enotno kazen všteje čas prebit v priporu in čas že prestanega dela kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30.9.2010, opr. št. I K 2, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Kp 3 z dne 17.2.2011.
4. V odločbi o odvzemu premoženjske koristi P. d.o.o. tako, da se znesek 2.274.001,16 EUR nadomesti z zneskom 2.244.001,16 EUR.
5. V ostalem se pritožbe obtoženega M.M., njegovega zagovornika in zagovornikov obtoženega S.P. ter pritožbe višje državne tožilke, obtoženega S.P., zagovornikov obtoženega R.Č. in P. d.o.o. v celoti kot neutemeljene zavrnejo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Opustitev dolžnosti pridobitve soglasja nadzornega sveta, tako kot je bila obtožnica dopolnjena, predstavlja oziroma je vsebovana v izrabi položaja kot znaku kaznivega dejanja. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč predpostavlja, da gre za posle, ki so veljavni nasproti tretjim osebam in zavezuje pravno osebo, a storilec prekorači interna pooblastila. Ko se v internem aktu (statutu) omejijo pooblastila statutarnega zastopnika na način, da zakoniti zastopnik potrebuje soglasje nadzornega sveta za sklenitev določenega pravnega posla, nima pravnega učinka nasproti tretjim osebam, zato tudi prekoračitev internih pooblastil (upravičenj) pomeni izrabljanje (zlorabo) položaja in je že zajet v izvršilni obliki izrabe (zlorabe) položaja in ne v izvršitveni obliki „neopravljanje dolžnosti“. V izvršitveno obliko „neopravljene dolžnosti„ štejejo le (prave) opustitve v smislu drugega odstavka 8. člena KZ, po kateri za opustitev dolžnostnega ravnanja (storitve) odgovarja oseba, ki je zavezana preprečiti nastanek prepovedane posledice, pri čemer mora biti opustitev za nastanek takšne posledice enakega pomena kot storitev.
Pritožba višje državne tožilke, s katero izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je gospodarsko družbo L. d.d., s premoženjskopravnim zahtevkom, naperjenim zoper obtoženega R.Č. in obtoženega M.M. napotilo na pravdo, ni dovoljena. Že zaradi tega ne, ker ne more imeti več pravic, kot jih ima oškodovanec sam. Oškodovanec namreč sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, razen če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, ko se sme pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Državni tožilec ni stranka v adhezijskem postopku, kar izhaja iz 101. člena ZKP, ki določa, kdo je aktivno legitimiran za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. To je tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. Državni tožilec ni upravičen uveljavljati takega zahtevka v pravdi, zato tudi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne more izpodbijati, celo upravičencu zakon ne daje pravice do pritožbe. Ker ne gre za pomanjkljivost sodbe glede kaznivega dejanja, krivde ali kazni, sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj je oškodovanca s premoženjskopravnih zahtevkom napotilo na pravdo, razlogi niso v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe, premoženjskopravno korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem je tudi P. d.o.o. odvzelo, zato take odločitve državni tožilec ne more izpodbijati.
Pritožba višje državne tožilke, s katero izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je gospodarsko družbo L. d.d., s premoženjskopravnim zahtevkom, naperjenim zoper obtoženega R.Č. in obtoženega M.M. napotilo na pravdo, ni dovoljena. Že zaradi tega ne, ker ne more imeti več pravic, kot jih ima oškodovanec sam. Oškodovanec namreč sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, razen če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, ko se sme pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Državni tožilec ni stranka v adhezijskem postopku, kar izhaja iz 101. člena ZKP, ki določa, kdo je aktivno legitimiran za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. To je tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. Državni tožilec ni upravičen uveljavljati takega zahtevka v pravdi, zato tudi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne more izpodbijati, celo upravičencu zakon ne daje pravice do pritožbe. Ker ne gre za pomanjkljivost sodbe glede kaznivega dejanja, krivde ali kazni, sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj je oškodovanca s premoženjskopravnih zahtevkom napotilo na pravdo, razlogi niso v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe, premoženjskopravno korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem je tudi P. d.o.o. odvzelo, zato take odločitve državni tožilec ne more izpodbijati.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.