TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženec pravilno izpostavlja, da se je toženka pri psihologinji (zaradi toženčevega predhodnega ravnanja) zdravila že prej in da je izvedenka obrazložila, da je psihološke posledice dogodkov z 18. 3. 2008 in 22. 3. 2008, za katera tožnica zahteva plačilo odškodnine, nemogoče ločiti od posledic številnih drugih dogodkov. Toda povzročitelj škode mora vzeti oškodovanca takšnega kot je (tudi z njegovim predhodnim strahom), četudi je njegova škoda zaradi njegovega predhodnega zdravstvenega stanja večja od povprečne. To še toliko bolj velja, ko je vsa škoda, ki jo oškodovanec trpi (torej tudi njegovo predhodno neugodno stanje, ki je povzročilo, da je škoda večja), posledica ravnanja istega povzročitelja škode.

Samo zato, ker je tožnik večji, močnejši in mlajši od toženca, še ni mogoče zaključiti, da tožnik ni mogel utrpeti nikakršnega strahu. Toženec je vendarle njegov oče in razloga, zaradi katerega otroka (v odnosu do staršev smo ljudje vselej otroci, tudi ko smo močnejši in večji od njih) ne bi bilo strah nasilja očeta, ni. Sodišče prve stopnje je verjelo izpovedi tožnika, da se je ob obeh dogodkih očeta močno ustrašil, 11. 7. 2007, ker je prišlo do fizičnega kontakta; 22. 3. 2008 pa, ker je grozil, da mu bo odsekal noge in tožnico ubil (glede na dogodek z 18. 3. 2008 in zato, ker je očeta videl pretepati mater, pa je vedel, da je toženec pripravljen obračunati tudi fizično).