TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je izkazala upad prometa ter v posledici upada prometa potrebo za zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu „referent III“ (na katerem je bila zaposlena tudi tožnica) za eno delavko in prerazporeditev njenih nalog med ostale delavke na istem delovnem mestu. Ker gre za tako imenovan „individualni odpust“, ko je prenehala pogodba o zaposlitvi le tožnici, toženi stranki ni bilo potrebno upoštevati nobenih kriterijev za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Delavec izgubi pravico do letnega dopusta (oziroma nadomestila), če ne zahteva njegove izrabe, če obstoj nepredvidljivega vzroka ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo letnega dopusta. Za pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust je torej bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica v času odpovednega roka za izrabo letnega dopusta ni zaprosila oziroma ji je direktor tožene stranke celo izrecno odredil, da naj v okviru odpovednega roka izrabi redni letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo nadomestila (odškodnine) za neizrabljen letni dopust.