Pravilnik o varstvu gozdov

5220. Pravilnik o varstvu gozdov

Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ter za izvrševanje 56. in 74. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 in 110/07) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o varstvu gozdov

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik podrobneje določa ukrepe za ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdnem prostoru, ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov in poškodovanosti gozdov zaradi škodljivih abiotskih dejavnikov, ukrepe za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk ter sanacijo poškodovanega gozda, posege, ki gozd razvrednotijo oziroma poškodujejo, pogoje za rabo gozdov, vsebino programa varstva gozdov in naloge poročevalsko, prognostično-diagnostične službe za gozdove.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

Ekocelice so ožji deli gozdnega prostora, ki izboljšujejo njegovo pestrost in habitate vrst oziroma so pomembni za kritje, razmnoževanje in vzrejo mladičev v gozdu in ob gozdnem robu. Ekocelice se določijo zlasti v obliki mokrišč, nahajališč ogroženih rastlinskih vrst, habitatnega drevja in zatočišč.

2.

Gozdni požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v gozdnem prostoru in povzroča škodo.

3.

Grmišča in omejki so površine, ki so pretežno porasle z grmovno obliko vegetacije in so namenjene za kritje, prehranjevanje, razmnoževanje in vzrejo mladičev v gozdu in na gozdnem robu.

4.

Habitatno drevje so odmrla in živa drevesa, naseljena z glivami ter živalskimi vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik.

5.

Lovne nastave so načrtno podrta, sveža in s podlubniki še nenaseljena drevesa, debla ali kupi vej, ki se polagajo (drevesa, debla) oziroma zlagajo (kupi) zaradi zatiranja populacij podlubnikov.

6.

Lubadarka je še živo ali sušeče se drevo, v katerem so lubadarji oziroma podlubniki. Suho drevo, iz katerega so podlubniki že izleteli, se ne šteje za lubadarko.

7.

Mirne cone so obsežnejši deli gozdnega prostora, v katerih se omejijo oziroma prepovejo dejavnosti, ki vznemirjajo prostoživeče živali.

8.

Mokrišča oziroma vodni viri so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode (npr. izviri, potoki) ter umetno ustvarjeni kali, mlake in vodni zbiralniki.

9.

Nahajališča ogroženih rastlinskih vrst so območja, na katerih uspevajo rastlinske vrste, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, opredeljene kot ogrožene.

10.

Odmrl les obsega odmrla stoječa drevesa (sušice), ležeča drevesa (podrtice), stoječe dele prelomljenih dreves (štrclje), ležeče dele prelomljenih dreves s koreničniki, ležeče kose prelomljenih dreves ter sečne ostanke.

11.

Pasišča so travne površine v gozdnem prostoru, ki so namenjene prehranjevanju divjadi oziroma ohranjanju in izboljšanju življenjskega okolja prostoživečih živali oziroma rastlin.

12.

Protipožarne preseke so intervencijske gozdne prometnice za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari in se delijo na protipožarne gozdne ceste in protipožarne poti. Glede na prevoznost za gasilska vozila za gašenje požarov v naravi se protipožarne preseke razvrščajo v:

-

protipožarne preseke prve kategorije, kamor spadajo protipožarne gozdne ceste in tiste protipožarne poti, ki omogočajo dostop gasilskim vozilom za gašenje gozdnih požarov in gasilskim cisternam za gašenje gozdnih požarov;

-

protipožarne preseke druge kategorije, kamor spadajo protipožarne poti, ki omogočajo dostop manjšim gasilskim vozilom za gašenje gozdnih požarov.

13.

Škodljivi abiotski dejavniki so zlasti močan veter, žled, težek sneg, imisije in intenzivne padavine.

14.

Zatočišča so predeli gozdnega prostora, ki se načrtno prepustijo naravnemu razvoju ali pa se oblikujejo z nego oziroma sečnjo.

15.

Zimovališča so deli življenjskega prostora populacij prostoživečih živali, praviloma na prisojnih ali v nižje ležečih predelih gozdov, kjer populacije prostoživečih živali preživijo zimsko obdobje.

16.

Žarišče podlubnikov tvorijo ena ali več lubadark, sečni ostanki ali neobeljeni gozdni lesni sortimenti, v katerih so navzoči podlubniki v obsegu, ki lahko ogrozi gostiteljska drevesa v okolici.

17.

Žarišče škodljivih organizmov tvori eno ali več dreves ali delov dreves, na katerih so škodljivi organizmi v obsegu, ki lahko ogrozi drevesa v okolici. V žarišču je mogoče opaziti znake propadanja dreves, kot so: prebarvanje, odmiranje, defoliacije, izcejanje smole, smolikavost, trosnjaki ali trosišča gliv, žuželke, levi žuželk, larve, gnezda larv, šiške in značilna oblika rovov v skorji ali lesu.

II. OHRANJANJE BIOTSKEGA RAVNOVESJA

3. člen

(ohranjanje biotskega ravnovesja)

Biotsko ravnovesje v gozdnem prostoru se vzpostavlja in vzdržuje z:

-

ohranjanjem in vzpostavljanjem naravne sestave drevesnih vrst;

-

ohranjanjem in vzpostavljanjem uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda;

-

ukrepi za varstvo gozdov pred škodljivimi abiotskimi in biotskimi dejavniki;

-

načrtnim puščanjem odmrlega lesa;

-

območji, pomembnimi za ohranitev prostoživečih živali oziroma rastlin;

-

izvajanjem del za vzdrževanje in izboljšanje življenjskega okolja prostoživečih živali;

-

zagotavljanjem usklajenih razmerij med gozdom in divjadjo;

-

izvajanjem del v gozdu v času, na način in s pripomočki, ki najmanj ogrožajo gozdni ekosistem.

4. člen

(ohranjanje in vzpostavljanje naravne sestave drevesnih vrst)

(1)

Naravna sestava drevesnih vrst se ohranja in vzpostavlja zlasti:

1.

z naravnim pomlajevanjem avtohtonih drevesnih vrst, kjer je to mogoče;

2.

pri obnovi s sajenjem ali setvijo z izbiro drevesnih vrst, ki ustrezajo rastiščnim razmeram;

3.

z nego v mlajših razvojnih fazah sestojev, pri kateri se:

-

ohranja in vzpostavlja naravna in če je mogoče tudi pestra zmes drevesnih vrst;

-

odstranjujejo tujerodne vrste, ki ogrožajo oziroma bi lahko ogrozile naravno sestavo drevesnih vrst.

(2)

Naseljevanje oziroma vnos tujerodnih drevesnih vrst v gozdni ekosistem je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdni reprodukcijski material in gozdnogospodarske načrte.

5. člen

(ohranjanje in vzpostavljanje uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda)

(1)

Uravnotežena debelinska struktura gozda in uravnoteženo razmerje med razvojnimi fazami gozdov se ohranjata in vzpostavljata v skladu z načelom trajnosti in na podlagi usmeritev, določenih v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

(2)

V območjih gozdov, ki so pomembni kot življenjski prostor ogroženih vrst, določenih s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, oziroma populacij vrst prostoživečih živali, s katerimi se načrtno upravlja, se struktura gozdov in razmerje med razvojnimi fazami gozdov v čim večji meri prilagajata ekološkim zahtevam teh vrst.

6. člen

(načrtno puščanje odmrlega lesa)

(1)

Zaradi ohranjanja biotskega ravnovesja je treba pri izbiri drevja za posek in izvajanju sečnje in spravila lesa zagotoviti, da ob upoštevanju tveganja za prenamnožitev škodljivih organizmov v gozdu ostane v povprečju vsaj 3% odmrlega lesa glede na lesno zalogo v rastiščno gojitvenem razredu. Odmrl les mora biti čim bolj enakomerno razporejen in obsegati vse debelinske razrede, zlasti pa debelinski razred nad 30 cm.

(2)

Količina odmrlega lesa se spremlja v okviru podatkov o stanju in razvoju gozdov, ki so podlaga za gozdnogospodarsko načrtovanje.

(3)

Količina odmrlega lesa na stalni vzorčni ploskvi se ocenjuje ločeno za iglavce in listavce pri:

-

stoječem in nagnjenem drevju tako, da se ugotovi število dreves v posameznem razširjenem debelinskem razredu, ki se ga pomnoži s srednjim premerom razširjenega debelinskega razreda in podatkom o obliki in višini iz ustreznih tarif, pri čemer se v razširjenem debelinskem razredu nad 50 cm upošteva premer 60 cm;

-

ležečem drevju tako, da se upoštevajo samo tista ležeča drevesa, ki so rasla znotraj vzorčne ploskve, ne glede na to, ali ležijo na ploskvi v celoti ali samo deloma, količina pa se oceni na enak način kot pri stoječem drevju;

-

sečnih ostankih, ki so večji od 0,2 m3 tako, da se oceni njihova prostornina.

(4)

Pri oceni količine odmrlega lesa iz prejšnjega odstavka se drevesni štrclji in ležeči deli prelomljenih dreves s koreničniki obravnavajo kot cela drevesa ne glede na njihovo višino oziroma dolžino.

7. člen

(območja, pomembna za ohranitev prostoživečih živali oziroma rastlin)

(1)

V gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot se za krepitev funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti in lovnogospodarske funkcije v gozdnem prostoru določijo območja, ki so pomembna za ohranitev prostoživečih živali oziroma rastlin. Ta območja so pasišča, grmišča, omejki, mirne cone, zimovališča in ekocelice, ki se podrobneje določijo v gozdnogojitvenih načrtih.

(2)

Pasišča se vzdržujejo predvsem na območjih strnjenih gozdov, grmišča pa se vzdržujejo zlasti na območjih enomernih odraslih gozdov in v gozdnih ostankih kmetijske krajine. Pri določitvi pasišč in grmišč je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma se šteje, da je soglasje dano, če lastnik za to površino na podlagi predpisov, ki urejajo gozdove, prejema javna sredstva za vzdrževanje oziroma osnovanje teh površin.

(3)

Ekocelice se določijo na način, ki ne omogoča prenamnožitve škodljivih organizmov in ne ogroža varnosti obiskovalcev na območju poti ter objektov v gozdnem prostoru.

(4)

Na nahajališčih ogroženih rastlinskih vrst, ki so bistvena za ohranjanje teh vrst oziroma njihovih populacij, se gospodarjenje prilagodi ekološkim zahtevam teh vrst na podlagi usmeritev v gozdnogospodarskih načrtih.

(5)

Zatočišča se v velikosti šopov, skupin, gnezd ali sestojev določijo zlasti na območju intenzivnega gospodarjenja z gozdom oziroma tam, kjer je močno spremenjena sestava drevesnih vrst. Zatočišča, ki se prepuščajo naravnemu razvoju za obdobje 10 let ali več, se v soglasju z lastnikom gozda določijo v gozdnogojitvenem načrtu kot posebne negovalne enote.

8. člen

(ukrepi za vzdrževanje in izboljšanje življenjskega okolja prostoživečih živali)

(1)

Ukrepi oziroma dela za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali v gozdnem prostoru so zlasti:

-

osnovanje in vzdrževanje pasišč;

-

vzdrževanje grmišč, omejkov in gozdnega roba;

-

vzdrževanje vodnih virov in njihova vzpostavitev v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

-

oblikovanje zatočišč z nego oziroma sečnjo;

-

puščanje habitatnega drevja in odmrlega lesa ter prepuščanje delov gozda naravnemu razvoju za oblikovanje zatočišč;

-

sajenje sadik plodonosnega drevja, pomembnega za prehranjevanje prostoživečih živali;

-

zimska sečnja posamičnega drevja za prehranske potrebe divjadi.

(2)

Vzdrževanje pasišč obsega košnjo trave in se opravi vsaj enkrat letno, praviloma po cvetenju trav. Na območjih strjenih gozdov se osnuje in vzdržuje vsaj 5 ha pasišč na 1000 ha gozda.

(3)

Vzdrževanje grmišč in omejkov obsega nego za vzdrževanje grmovne oblike vegetacije.

(4)

Vzdrževanje gozdnega roba obsega nego, s katero se vzdržuje njegova stopničasta oblika, navzočnost zanj značilnih drevesnih in grmovnih vrst oziroma postopen prehod iz kmetijskih ali urbanih površin v gozd.

(5)

Vodni viri se osnujejo in vzdržujejo predvsem tam, kjer v naravnem okolju primanjkuje površinskih voda, in sicer najmanj trije vodni viri na 1000 ha.

(6)

Sajenje sadik plodonosnega gozdnega drevja se izvaja na območjih, kjer je treba izboljšati prehranske razmere za prostoživeče živali oziroma v gozdovih z zmanjšano pestrostjo vrst.

9. člen

(zagotavljanje usklajenih razmerij med gozdom in divjadjo)

(1)

Odnosi med gozdom in rastlinojedo parkljasto divjadjo se na podlagi ocene vpliva rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje usklajujejo z:

-

gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi ukrepi;

-

ukrepi za vzpostavljanje in vzdrževanje življenjskega okolja divjadi;

-

zaščito mladovja pred poškodbami;

-

izvajanjem odstrela.

(2)

Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje se oceni na podlagi rezultatov popisa poškodovanosti gozdnega mladja zaradi objedanja rastlinojede parkljaste divjadi v skladu z metodo iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Popis se opravi najmanj na vsakih pet let. Ocena vpliva rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje se navede v poročilu o vplivu divjadi na razvoj gozda, ki ga Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) pošlje na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje do 31. januarja v tekočem letu za preteklo leto, v katerem je bil izveden popis.

(3)

Gozdnogojitveni oziroma gozdnogospodarski ukrepi se načrtujejo in izvajajo tako, da se z njimi teži k uravnoteženim razmerjem med razvojnimi fazami gozdov in uravnoteženi debelinski strukturi in zmesi drevesnih vrst, ki je blizu naravnim rastlinskim združbam.

(4)

Ukrepi za vzpostavljanje in vzdrževanje življenjskega okolja divjadi se načrtujejo in izvajajo v skladu z določbami iz prejšnjega člena, ki se nanašajo na divjad.

(5)

Zaščita mladovja pred divjadjo se načrtuje:

-

kjer je naravna obnova gozda s ciljnimi drevesnimi vrstami otežena ali onemogočena;

-

kjer divjad povzroča poškodbe na sadikah ali sejancih gozdnega drevja;

-

v odraščajočih gozdovih zlasti na območjih zimovališč rastlinojede parkljaste divjadi zaradi nevarnosti obgrizovanja in lupljenja.

(6)

Mladovje se pred divjadjo zaščiti:

-

individualno, in sicer zlasti s premazi, koli, tulci ali z mrežo;

-

skupinsko z ograjo.

(7)

Pri izbiri zaščitnih sredstev se upoštevajo gozdnogojitveni cilji, vrste divjadi, ki povzročajo poškodbe, učinkovitost zaščite, ekonomičnost zaščite in vpliv vnosa zaščite na okolje. Kjer je treba zaščititi mladovje na površini manjši od pol hektarja, se praviloma izvaja individualna zaščita, sicer pa se mladovje zaščiti z ograjo. Ograje se ne smejo postavljati na selitvene poti prostoživečih živali in na območja, ki so pomembna za ohranitev prostoživečih živali. Zaščitna sredstva se morajo redno vzdrževati in po uporabi odstraniti iz gozda, če so iz umetnih materialov.

(8)

Odstrel se izvaja na podlagi lovsko upravljavskih načrtov, v katerih se v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo ter gozdove, upoštevajo ocena vpliva rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje, gozdnogojitveni cilji iz načrtov za gospodarjenje z gozdovi in drugi kazalniki oziroma kriteriji.

(9)

Če iz poročila iz drugega odstavka tega člena izhaja, da je obnova gozda s ciljnimi drevesnimi vrstami zaradi vpliva divjadi otežena, se v letnih načrtih upravljanja z divjadjo določi ustrezno povečan odstrel tistih vrst divjadi, ki onemogočajo naravno obnovo gozda.

10. člen

(izvajanje del v gozdu v času, na način in s pripomočki, ki najmanj ogrožajo gozdni ekosistem)

(1)

Dela v gozdu se izvajajo tako, da se:

-

pridobivanje lesa v čim večji meri opravi zunaj vegetacijske dobe;

-

gozdnogojitvena dela opravljajo tako, da se v čim manjši meri vznemirjajo prostoživeče živali;

-

gozdne prometnice ne gradijo preko nahajališč ogroženih rastlinskih vrst, mokrišč, mirnih con in zatočišč, razen v izjemnih primerih;

-

tehnologija izbere in gozdna mehanizacija uporablja tako, da se gozdni ekosistem čim manj ogroža;

-

uporabljajo biološko razgradljiva maziva v odprtih mazalnih sistemih verižnih žag za posek in izdelavo dreves na območjih s prvo stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije;

-

uporabljajo stroji oziroma naprave, razen odprtih mazalnih sistemov verižnih žag, ki ne puščajo sledi olj in drugih maziv in imajo ustrezno opremo za preprečitev oziroma sanacijo morebitnega razlitja olj.

(2)

Dela v gozdu se ne izvajajo, kjer:

-

gnezdi črna štorklja oziroma kolonije sivih čapelj, v času od sredine februarja do konca junija v razdalji najmanj 300 m od gnezda;

-

gnezdi planinski orel in orel belorepec, v času od januarja do konca junija v razdalji najmanj 500 m od gnezda;

-

gnezdijo ostale vrste orlov: mali orel, kačar in mali klinkač, v času od začetka maja do konca avgusta v razdalji najmanj 400 m od gnezda;

-

gnezdi sršenar, v času od junija do konca avgusta v razdalji najmanj 400 m od gnezda;

-

gnezdijo ostale ogrožene ujede, v času od marca do konca junija v razdalji najmanj 300 m od gnezd;

-

gnezdijo sove kozače in velike uharice, v času od februarja do konca junija v razdalji najmanj 300 m od gnezd;

-

gnezdijo ostale vrste sov, v času od marca do konca maja v razdalji najmanj 100 m od gnezd;

-

so aktivna rastišča in zaščitne cone za divjega petelina, v času od začetka marca do konca junija v razdalji 500 m od roba rastišča;

-

so zimovališča rastlinojedov od decembra do konca marca, razen kadar se sečnja izvaja za namen njihove dodatne prehrane;

-

je stalno prisoten rjavi medved, v času od sredine decembra do konca aprila v razdalji najmanj 200 m od aktivnih brlogov;

-

je prisoten volk, v času od začetka aprila do konca maja v razdalji najmanj 300 m od kraja, kjer so poleženi mladiči;

-

je prisotna vidra, v času od marca do konca aprila v razdalji najmanj 50 m od kraja, kjer so poleženi mladiči;

-

je prisoten ris, v času od začetka junija do avgusta v razdalji najmanj 100 m od kraja, kjer so poleženi mladiči;

-

je prisotna divja mačka, v času aprila in maja najmanj 50 m od kraja, kjer so poleženi mladiči.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko posamezna razdalja spremeni, če so naravne razmere take, da izničijo ali potencirajo negativne vplive izvajanja del. Razdalja se lahko zmanjša tudi v primeru, da je določena vrsta v ugodnem stanju ohranjenosti oziroma v ekspanziji.

(4)

Gnezda, kraje poleganja mladičev in zimovališča vrst iz drugega odstavka tega člena mora Zavod evidentirati in spremljati v gozdnogojitvenih načrtih.

(5)

Solnice za divjad se ne smejo nameščati na način, ki omogoča vnos soli v mokrišče. Solnica je lahko nameščena v razdalji 50 metrov in več od roba mokrišča.

11. člen

(spremljanje biotskega ravnovesja)

(1)

Biotsko ravnovesje se ocenjuje na podlagi podatkov o:

-

strukturi gozdov po ohranjenosti;

-

razmerju med razvojnimi fazami gozdov;

-

količini odmrlega lesa;

-

območjih, pomembnih za ohranitev prostoživečih živali;

-

usklajenosti odnosov med gozdom in divjadjo;

-

sanitarni sečnji;

-

uspešnosti izvedenih sanacij poškodovanih gozdov in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk.

(2)

Ocena biotskega ravnovesja se navede v gozdnogospodarskih načrtih in letnem poročilu o gozdovih, ki se objavi na spletni strani Zavoda.

III. UKREPI ZA VARSTVO GOZDOV PRED POŽAROM, PREPREČEVANJE POŠKODOVANOSTI GOZDOV ZARADI ABIOTSKIH DEJAVNIKOV TER BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB IN PRILAGAJANJE NANJE

12. člen

(stopnja požarne ogroženosti gozdov)

(1)

Za načrtovanje ukrepov varstva gozdov pred požari se gozdovi razvrščajo v štiri stopnje požarne ogroženosti, in sicer:

-

1. stopnja požarne ogroženosti: zelo velika ogroženost;

-

2. stopnja požarne ogroženosti: velika ogroženost;

-

3. stopnja požarne ogroženosti: srednja ogroženost;

-

4. stopnja požarne ogroženosti: majhna ogroženost.

(2)

Gozdovi se razvrščajo v stopnje požarne ogroženosti po načrtovalnih enotah gozdnega prostora, pri čemer se upoštevajo:

-

lastnosti gozda: sestava drevesnih vrst, razvojna faza;

-

dejavniki zunaj gozda: srednja letna temperatura, srednja letna količina padavin, srednja letna relativna vlažnost zraka, moč in pogostost vetra, periodičnost sušnih obdobij, vrsta tal, ekspozicija, nadmorska višina, nagib, objekti v gozdu in druge posebnosti, ki povečujejo požarno ogroženost.

(3)

Zavod v okviru izdelave gozdnogospodarskih načrtov opravi razvrstitev gozdov po stopnjah požarne ogroženosti v skladu z metodo iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Razvrstitev se prikaže na pregledni karti v okviru območnih gozdnogospodarskih načrtov, pri čemer se prva stopnja prikaže v rdeči, druga v oranžni, tretja v rumeni in četrta v zeleni barvi.

13. člen

(protipožarna infrastruktura)