na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravila skrbnega računovodenja 3 (PSR 2016) - Stroški po vrstah, mestih in nosilcih
OBJAVLJENO V: Uradni list , stran 0 DATUM OBJAVE: 1.1.2016
VELJAVNOST: od 1.1.2016 / UPORABA: od 1.1.2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.1.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
Pravila skrbnega računovodenja 3 (2016)
STROŠKI PO VRSTAH, MESTIH IN NOSILCIH
A. Uvod
Ta pravila se uporabljajo pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju stroškov v stroškovnem računovodstvu. Izidi se lahko uporabljajo v finančnem računovodstvu in pri sestavljanju računovodskih izkazov za potrebe zunanjega poročanja. Obdelujejo:
a)
razvrščanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih;
b)
pripoznavanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih;
c)
začetno računovodsko merjenje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih;
č)
prevrednotovanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih;
d)
razkrivanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih.
Ta pravila se opirajo na splošno računovodsko teorijo ter so povezana predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 1 in 2, 12 do 14 in 21.
Pravila (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v Slovenske računovodske standarde ter Okvirom SRS (2016).
B. Pravila
a) Razvrščanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih
3.1.
V finančnem računovodstvu se stroški ob začetnem pripoznanju razčlenjujejo po izvirnih vrstah na a) stroške materiala; b) stroške storitev; c) stroške amortizacije; č) stroške dela; d) stroške dajatev, ki so neodvisne od poslovnega izida in niso vezane na stroške od a) do č); lahko pa tudi na e) finančne stroške. Med stroški ni izgub zaradi oslabitve ali prevrednotenja sredstev, ki se obravnavajo kot prevrednotovalni odhodki in dopolnjujejo redne odhodke. Vstopni davek na dodano vrednost, ki ga organizacija uveljavi za znižanje davčne obveznosti, se ne šteje kot strošek dajatev, vstopni davek na dodano vrednost, ki ga organizacija ne uveljavi, ali druge dajatve, ki se obračunajo skupaj s stroškom, pa povečujejo posamezno izvirno vrsto stroška.
3.2.
Stroški po izvirnih vrstah se razporejajo po stroškovnih mestih, ki omogočajo najmanj ločeno spremljanje stroškov proizvajanja, stroškov nakupovanja, stroškov prodajanja in stroškov splošnih dejavnosti pa tudi kasnejše ločeno ugotavljanje stroškov po področnih in območnih odsekih ter odhodkov, ki se nanašajo na ustavljeno poslovanje. Število stroškovnih mest v organizaciji je treba prilagoditi njeni velikosti, organiziranosti, posebnosti proizvajanja oziroma poslovanja, uporabljeni metodi razporejanja stroškov po poslovnih učinkih in oblikam kontroliranja. Pri oblikovanju stroškovnih mest je treba upoštevati popolno razporeditev stroškov, ki odpadejo na posamezne poslovne učinke, ter zagotoviti pregled gibanja stroškov na ožjih področjih odgovornosti za njihovo nastajanje in za potek poslovnega procesa. Upoštevanje finančnih stroškov pri takšnem razporejanju je odvisno od odločitev v organizaciji.
3.3.
Stroški po izvirnih vrstah so glede na zamišljena stroškovna mesta lahko neposredni ali posredni stroški teh stroškovnih mest, ki pa jih nanje na podlagi izvirnih listin še ni mogoče razporediti. Stroški, ki se zberejo na različnih stroškovnih mestih, so že stroški po namenskih (funkcionalnih) skupinah.
3.4.
Stroški po izvirnih vrstah se razporejajo po stroškovnih nosilcih. Število stroškovnih nosilcev mora organizacija prilagoditi glede na to, ali se ukvarja z množinsko oziroma procesno dejavnostjo ali nasprotno z nizno (serijsko) oziroma posamično dejavnostjo po naročilih. Stroški po namenskih (funkcionalnih) skupinah so lahko neposredni ali posredni stroški posameznih stroškovnih nosilcev. Upoštevanje finančnih stroškov pri takšnem razporejanju je odvisno od odločitev v organizaciji, oziroma kadar gre za razporejanje stroškov za potrebe finančnega računovodstva, tudi od rešitev v SRS 4.
3.5.
Da se olajša načrtovanje in kasnejše proučevanje stroškov po izvirnih vrstah, lahko organizacija sklene, da jih bo, potem ko so razporejeni po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, razčlenila še na njihov stalni in spremenljivi del.
3.6.
Pri oblikovanju stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev je treba upoštevati zahteve, ki se pojavljajo pri ugotavljanju poslovnega izida po področnih in območnih odsekih.
b) Pripoznavanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih
3.7.
Stroški se pripoznavajo po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih glede na to, kje in zakaj se pojavljajo.
3.8.
Neposredni stroški nabave se pripoznavajo v povečani nabavni vrednosti zalog oziroma opredmetenih osnovnih sredstvih ali neopredmetenih sredstvih in se zato ne obravnavajo v teh pravilih. Neposredni stroški prodaje se pripoznavajo izključno pri prodanih količinah proizvodov, trgovskega blaga in opravljenih storitev.
3.9.
Vsi drugi stroški se pripoznavajo po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih najmanj glede na potrebe, ki izhajajo iz izbranih metod vrednotenja nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, ter oblikovanje področnih in območnih odsekov oziroma ustavljenega dela poslovanja.
c) Začetno računovodsko merjenje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih
3.10.
Neposredni stroški posameznega končnega stroškovnega nosilca so lahko že stroški posamezne izvirne vrste (na primer neposredni stroški materiala ali neposredni stroški dela) ali pa so stroški kakega začasnega poslovnega učinka na kakem prehodnem stroškovnem mestu, ki je neposredno vključeno v nastajanje končnega stroškovnega nosilca, zato je pri njem potreba po ločenem obravnavanju posrednih stroškov bistveno manjša. Takšne možne rešitve v stroškovnem računovodstvu pa niso odločilne za potrebe finančnega računovodstva in pri sestavljanju računovodskih izkazov za zunanje potrebe.
3.11.
Glede na potrebe stroškovnega računovodstva je mogoče na poslovne učinke kot stroškovne nosilce obračunskega obdobja razporediti vse stroške (razen neposrednih stroškov nabave), stroške, ki se vključujejo v zoženo lastno ceno, samo proizvajalne stroške v širšem ali ožjem pomenu ali samo spremenljivi del proizvajalnih stroškov. Izbira metode vključevanja stroškov v poslovne učinke obračunskega obdobja je odvisna od tega, ali je namen kalkuliranja dobiti podlago za vrednotenje zalog proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje ali nasprotno podlago za postavljanje ali presojanje prodajnih cen oziroma druge poslovne odločitve.
3.12.
Poleg potrebe po razporejanju poslovnih stroškov od a) do č) iz PSR 3.1. na stroškovne nosilce se včasih pojavi notranja potreba tudi po razporejanju finančnih stroškov iz točke e) PSR 3.1. konkretno obračunanih obresti; odločitev o tem je prepuščena organizaciji.
3.13.