na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba in sklep I Cpg 227/2016 - preložitev naroka – vabilo stranki na zaslišanje – vabilo stranki preko pooblaščenca – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe – zaslišanje le e...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
19.4.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cpg 227/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0085601
SENAT, SODNIK
Vesna Jenko (preds.), Renata Horvat (poroč.), Nada Mitrović
INSTITUT VSRS
preložitev naroka – vabilo stranki na zaslišanje – vabilo stranki preko pooblaščenca – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe – zaslišanje le ene stranke – pravočasno vlaganje vlog – določitev roka za vložitev vloge – najemna pogodba – neplačevanje najemnine – pravno priznana škoda – izgubljeni dobiček – utemeljeno pričakovanje dobička – nesklepčnost – nasprotna tožba – nasprotje med razlogi sodbe in izrekom
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 3.150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2013 do plačila.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 91,22 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 91,22 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Sodišče je z dopisom pozivalo pooblaščenca tožene stranke, da vabilo na zaslišanje vroči zakonitemu zastopniku tožene stranke in zagotovi njegovo navzočnost na naroku. Navedeni dopis je bil pooblaščencu tožene stranke vročen 25. 9. 2015. Tak način vročanja vabila stranki na zaslišanje je skladen z drugim odstavkom 261. člena ZPP.
Predlog za preložitev naroka, ki ga je tožena stranka podala že drugič v postopku, je bil podan zgolj dva dni pred razpisanim narokom, pri čemer je bilo glavno dokazilo, ki naj bi upravičevalo izostanek zakonitega zastopnika tožene stranke v angleškem jeziku.
Pri vabljenju stranke na zaslišanje ni treba spoštovati roka za pripravo na narok (15 dni – drugi odstavek 280. člena ZPP), saj se stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje procesnih izjav volje, temveč le izjave vednosti o spornih dejstvih.
V konkretnem primeru škoda zaradi izgubljenega dobička iz naslova oddajanja fasadnih površin ni dobiček, ki bi ga lahko tožena stranka utemeljeno pričakovala. Izgubljeni dobiček iz naslova nedovoljenega oddajanja, pa ne more biti pravno priznana škoda, saj ne gre za dobiček, ki ga je bila tožena stranka upravičena pričakovati.
Ker šele trditve o prihodkih na eni in o dohodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička, je sodišče prve stopnje pravilno zaradi pomanjkljive trditvene podlage zavrnilo dokaze, ki jih je tožena stranka predlagala v dokaz nastanku izgubljenega dobička ter zaključilo, da pobotni ugovor zaradi neizkazanosti obstoja škode ni utemeljen.
Predlog za preložitev naroka, ki ga je tožena stranka podala že drugič v postopku, je bil podan zgolj dva dni pred razpisanim narokom, pri čemer je bilo glavno dokazilo, ki naj bi upravičevalo izostanek zakonitega zastopnika tožene stranke v angleškem jeziku.
Pri vabljenju stranke na zaslišanje ni treba spoštovati roka za pripravo na narok (15 dni – drugi odstavek 280. člena ZPP), saj se stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje procesnih izjav volje, temveč le izjave vednosti o spornih dejstvih.
V konkretnem primeru škoda zaradi izgubljenega dobička iz naslova oddajanja fasadnih površin ni dobiček, ki bi ga lahko tožena stranka utemeljeno pričakovala. Izgubljeni dobiček iz naslova nedovoljenega oddajanja, pa ne more biti pravno priznana škoda, saj ne gre za dobiček, ki ga je bila tožena stranka upravičena pričakovati.
Ker šele trditve o prihodkih na eni in o dohodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička, je sodišče prve stopnje pravilno zaradi pomanjkljive trditvene podlage zavrnilo dokaze, ki jih je tožena stranka predlagala v dokaz nastanku izgubljenega dobička ter zaključilo, da pobotni ugovor zaradi neizkazanosti obstoja škode ni utemeljen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.