2598. Pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu
Na podlagi četrtega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 35. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13) izdaja minister za infrastrukturo
P R A V I L N I K
o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu
1. člen
(vsebina pravilnika)
-
način preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov preiskovalnega organa,
-
službeno izkaznico, ki jo imajo preiskovalci preiskovalnega organa in
-
način obveščanja in preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov ter evidentiranje, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov upravljavcev in prevoznikov.
(2)
Ta pravilnik delno prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2014/88/EU z dne 9. julija 2014 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L št. 201 z dne 10. 7. 2014, str. 9).
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
glavni preiskovalec je oseba, ki je odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave;
2.
huda nesreča pomeni vsako nesrečo, v kateri je udeleženo najmanj eno premikajoče se tirno vozilo, katere posledica je najmanj ena smrtno ponesrečena ali hudo poškodovana oseba, ali velika škoda na tirnih vozilih, progi, drugih napravah ali okolju oziroma večje motnje prometa razen nesreč v delavnicah, skladiščih in depojih;
3.
huda poškodba (hudo poškodovana oseba) pomeni vsako poškodovano osebo, ki je bila zaradi nesreče sprejeta v bolnišnico za več kot 24 ur, razen poskusov samomorov;
4.
iztirjenje vlaka pomeni vsak primer, v katerem vsaj eno kolo vlaka zapusti trnice;
5.
nesreča, ki jo povzročijo tirna vozila med gibanjem osebam, pomeni nesrečo ene ali več oseb, ki jih zadene tirno vozilo ali predmet, ki je na to vozilo pritrjen oziroma se je od tega vozila ločil, vključno z osebami, ki padejo s tirnih vozil, in osebami, ki med potovanjem v teh vozilih padejo ali jih zadenejo nepritrjeni predmeti;
6.
nesreča na nivojskem prehodu pomeni vsako nesrečo na nivojskih prehodih, v katero so vpleteni vsaj eno tirno vozilo in eno ali več vozil, ki prečkajo prehod, drugi uporabniki, ki prečkajo prehod, kot so pešci, ali drugi objekti, začasno navzoči na progi ali v njeni bližini, če jih je izgubilo vozilo ali uporabnik, ki prečka prehod;
7.
nesreče pri prevozu nevarnega blaga pomenijo vsako nesrečo ali incident, o katerem je treba poročati v skladu z razdelkom 1.8.5 Pravilnika o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), objavljenem v dodatku C Zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980 (Protokol 1999) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/04, 16/06 in 11/12);
8.
smrtna žrtev pomeni vsako osebo, ki je zaradi nesreče umrla takoj ali v 30 dneh, razen zaradi samomorov;
9.
večje motnje prometa pomenijo, da so vlakovne storitve na glavni železniški progi prekinjene za šest ur ali več;
10.
velika škoda na tirnih vozilih, progi, drugih napravah ali okolju pomeni škodo v višini 150.000 eurov ali več;
11.
vlak pomeni eno ali več tirnih vozil, ki jih vleče ena ali več lokomotiv oziroma ena ali več motornih garnitur, ki vožnjo opravljajo same pod določeno številko ali posebno označbo, vključno z http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009L0149R(02):SL:NOTlokomotivo, ki opravlja vožnjo sama kot lokomotivski vlak.
(2)
Izrazi iz 2. do 11. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo za opredelitev pojmov skupnih varnostnih kazalnikov in metod za izračun gospodarskega vpliva nesreč.
(3)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot jih določa zakon, ki ureja železniški promet in zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu ter podzakonski akti, izdani na njuni podlagi.
II. PREISKAVA PREISKOVALNEGA ORGANA
3. člen
(začetek preiskave in zagotavljanje stalne prisotnosti)
(1)
Preiskovalni organ začne s postopkom preiskave takoj, ko izve za resno nesrečo, nesrečo ali incident.
(2)
Preiskovalni organ zagotavlja stalno pripravljenost vsaj enega preiskovalca.
4. člen
(imenovanje glavnega preiskovalca in komisije preiskovalnega organa)
(1)
Vodja preiskovalnega organa takoj, ko izve za resno nesrečo, nesrečo ali incident, imenuje glavnega preiskovalca iz sestave preiskovalnega organa. Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan tudi vodja preiskovalnega organa.
(2)
Vodja preiskovalnega organa lahko glede na obseg in značilnosti resne nesreče, nesreče ali incidenta na predlog glavnega preiskovalca za preiskavo imenuje komisijo preiskovalnega organa.
(3)
Komisijo preiskovalnega organa sestavljajo:
-
eden ali več preiskovalcev kot člani komisije.
(4)
Pri delu komisije lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s področja gospodarskih dejavnosti ali strok (npr. zdravniki, psihologi, sociologi, predstavniki inštitutov).
5. člen
(preiskava, zavarovanje ter varovanje območja resne nesreče, nesreče in incidenta)
(1)
Postopek preiskave se izvede s čim manjšim oviranjem železniškega prometa.
(2)
Glavni preiskovalec ali komisija preiskovalnega organa lahko zahtevata, da se zaradi nadaljnje preiskave in preprečitve uničenja, izgube ali odtujitve dokaznega gradiva zavarujejo dokazi. Pri tem morata določiti tudi način njihovega zavarovanja, glede na fizične značilnosti posameznega dokaza, zavarovanje dokaza pa se lahko izvrši tudi s pridržanjem dokaza za določen čas, če zavarovanje ali pridržanje teh dokazov ni bilo izvedeno v okviru predkazenskega postopka oziroma prekrškovnega postopka.
(3)
Dokazov, ki so bili pridržani v okviru predkazenskega oziroma prekrškovnega postopka, zaradi potreb po analizi ni dovoljeno izročiti upravljavcu ali prevozniku, temveč analizo dokazov opravi preiskovalni organ.
(4)
Upravljavec in prevoznik lahko od pristojnega organa, ki je zadržal dokaze, pridobita analize oziroma kopije glede na fizične značilnosti pridržanih dokazov zaradi preiskave vzrokov in okoliščin resne nesreče, nesreče ali incidenta.
(5)
Območje resne nesreče, nesreče in incidenta ter poškodovanih materialnih sredstev je treba nemudoma zavarovati, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa. Do prihoda policije območje resne nesreče, nesreče in incidenta in poškodovanih materialnih sredstev varujejo upravljavec ali prevoznik. Če območja resne nesreče, nesreče in incidenta ne zavarujejo delavci policije, z varovanjem nadaljuje upravljavec ali prevoznik. Upravljavec ali prevoznik lahko z varovanjem preneha po ustnem dovoljenju glavnega preiskovalca.
(6)
Postopek preiskave in sam ogled kraja nesreče lahko potekata istočasno in skupaj ob vzajemnem sodelovanju s policijo, komisijo upravljavca in/ali prevoznika ali drugim pristojnim preiskovalnim organom, pri tem pa vsak organ zasleduje svoj cilj preiskave.
(7)
Logistično podporo med preiskovalnim postopkom in koordinacijo med organi, ki sodelujejo pri preiskavi zagotavlja preiskovalni organ v sodelovanju z udeleženimi v preiskovalnem postopku.
6. člen
(podatki preiskave)
(1)
Podatki preiskave preiskovalnega organa so:
1.
izjave udeležencev, prič in drugih oseb,
2.
posneti pogovori med osebjem, vpletenim v resno nesrečo, nesrečo ali incident,
3.
izdelane analize delovanja naprav,
4.
rezultati preiskav teles žrtev,
5.
rezultati preiskav železniškega osebja in drugih oseb, vpletenih v resno nesrečo, nesrečo ali incident in
6.
informacije ali evidence upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa ali drugi podatki preiskave.
(2)
Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo v končnem poročilu o preiskavi, v času preiskave pa so za namen predkazenskega postopka dostopni policiji ali drugemu preiskovalnemu organu v predkazenskem postopku.