TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni, tako da se tožbeni zahtevek v delu, ki glasi:

"Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni izprazniti nepremičnino, ki ustreza tožeči stranki solastnemu delu nepremičnine iz ID znakom: parcela X ter jo prosto svojih stvari in oseb izročiti tožeči stranki,

zavrne."

II. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje v točki I in III izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sam po sebi preklic priznanja ne učinkuje. Ali naj se neko dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma zanikala, šteje za priznano, ali za izpodbijano, presodi sodišče po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine (tretji odstavek 214. člena ZPP-E). Stališče, da bi se moralo sodišče v vsakem primeru lotiti dokazovanja, saj dajo šele rezultati dokazovanja oporo za oceno verodostojnosti razlogov, s katerimi stranka opravičuje preklic priznanja, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja oziroma vzajemnega zaupanja ter prepovedjo zlorabe pravic, ki sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP-E), zlasti pa ne z načelom resnicoljubnosti. Stranka, ki priznanje določenega dejstva prekliče, mora svoj preklic obrazložiti, navesti okoliščine, ki opravičujejo preklic in te okoliščine izkazati.

Ne glede na to, da se postopek v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E nadaljuje po določbah noveliranega zakona, po oceni pritožbenega sodišča ni pogojev za sprejem končne (pravnomočne) odločitve pred sodiščem druge stopnje, in to ne glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zaradi presoje, da so ugovori toženke glede višine najemnine le pavšalni, dokaz z izvedencem zavrnilo kot nepotreben z oceno, da bi se z njegovo izvedbo postopek le podaljšal in podražil. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje takšna razlaga zavrnitve dokaznega predloga ni na mestu. Toženki je treba omogočiti, da se višina primerne najemnine (uporabnine) preveri z izvedencem, o tem pa v sodbi navedejo ustrezni razlogi. Ker se postopek v tej smeri (glede višine zahtevka) v postopku na prvi stopnji še ni izvajal, praviloma pa se dokazi izvajajo pred sodiščem prve stopnje (strankam mora biti v zvezi z izvedenim dokazom zagotovljena pravica do izjave, morebiti tudi do dopolnitve mnenja ali imenovanja drugega izvedenca), je po oceni pritožbenega sodišča na mestu vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. S tem pa bo stranki zagotovljena tudi ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja in nenazadnje tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave RS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen ustave RS).