TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točka I, II, III.a, III.c in V izreka) spremeni tako, da se glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 23. 11. 2017, podana tožeči stranki, nezakonita.

2. Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 13. 12. 2017, temveč z dnem 19. 12. 2017. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko za čas od 13. 12. 2017 do vključno 19. 12. 2017 prijaviti v obvezna socialna zavarovanja, ter ji za to obdobje priznati vse pravice iz dela, vključno z obračunom nadomestila plače, od katerega je dolžna plačati vse davke in prispevke, ter tožeči stranki izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2018 dalje do plačila, v roku 15 dni.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati 8.491,00 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter ji plačati ustrezen neto znesek v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodne odločbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je po razgovoru s stranko (ki s tožničino postrežbo ni bila zadovoljna) zapustila svoje delovno mesto in šla v sosednji lokal, kjer sta bila ta stranka in toženec skupaj na pijači. Bistvo očitka je že v tem, da je tožnica želela v navzočnosti toženca (delodajalca) razčistiti s stranko, kaj je bilo z njeno postrežbo narobe. Takšno ravnanje, pa čeprav je šlo s strani stranke za neutemeljene očitke zoper tožnico, je zagotovo stranko in toženca spravilo v zelo neugoden položaj. Celo ko jo je toženec napotil nazaj v trgovino, je to zavrnila, češ da hoče povedati, kako je bilo v resnici. Takšno ravnanje tožnice je bilo najmanj neprimerno, saj ni dopustno, da se spori z delodajalcem rešujejo v javnosti, vpričo stranke in drugih ljudi v gostinskem lokalu. Zato je v celoti za verjeti tožencu, da je bil okrnjen njegov ugled, pa tudi, da se je stranka počutila ponižano in napadeno. To pa pritrjuje trditvi toženca, da je tožnica naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj se je na podlagi 37. člena ZDR-1 delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.