TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da v celoti glasi:

"1. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke za znesek 1.790,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2010 dalje do plačila, za znesek 1.790,93 EUR od 19. 2. 2010 dalje do plačila ter za znesek 993,19 EUR od 19. 2. 2010 dalje do plačila.

2. Ugotovi se, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 217,78 EUR.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.790,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2010 dalje do plačila, znesek 1.790,93 EUR od 19. 2. 2010 dalje do plačila ter znesek 993,19 EUR od 19. 3. 2010 dalje do plačila.

4. Kar tožnik zahteva več ali drugače (97,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2010 dalje do plačila ter obračun, odvod in plačilo davkov in prispevkov na znesek 3.500,00 EUR), se zavrne.

5. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 2.013,04 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila."

V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, tožniku pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v znesku 648,96 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Tožena stranka ni imela pravne podlage, da sama, na podlagi enostranske pobotne izjave, brez soglasja delavca, pobota svoje (zatrjevane) terjatve do delavca s svojo obveznostjo plačila. Če drži, da je imel tožnik na poti manjše stroške, kot je bil znesek prejetega avansa, ki mu ga je tožena stranka izročila za odrejene službene poti, in presežka avansa tožnik toženi stranki ni vrnil, potem bi tožena stranka lahko zahtevala od tožnika, da te zneske (razliko med prejetim avansom in dejanskimi stroški) vrne (prostovoljno oziroma po sodni poti). Tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da je sporne zneske razlike brez soglasja tožnika pobotala z svojo obveznostjo plačila neto plače in zneska dnevnic.

Ker tožena stranka tožniku ni izplačala niti neto plač, dogovorjenih v pogodbi o zaposlitvi, niti dnevnic, ki so bile dogovorjene v pavšalnem znesku, mu je te zneske dolžna izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti (prvi dan po zamudi, to je od 19. v mesecu za pretekli mesec) do plačila.