TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Predlog tožnika za delegacijo pristojnosti se zavrže.

II. Tožba se zavrne.

Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.

Tožnik v tožbi ne podaja nikakršnih tožbenih navedb, ki bi bile usmerjene v izkazovanje nepravilnosti oz. nezakonitosti predhodnega preizkusa njegove prošnje (ne prereka relevantnih dejstev, da gre za enako prošnjo, o kateri je bila že izdana zavrnilna odločba, ter da se dejansko stanje ali pravna podlaga nista spremenila), pač pa podaja izključno navedbe oz. zatrjuje dejstva, ki se nanašajo bodisi na njegovo izpolnjevanje (vsebinskih) pogojev za dodelitev izjemne BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP bodisi na tožnikovo splošno nestrinjanje z dosedanjo prakso upravnih organov in sodišč v drugih zadevah. Ker toženka tožnikove prošnje ni vsebinsko obravnavala, pač pa jo je zavrgla zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk za njeno obravnavo, tožnikove navedbe, usmerjene v zatrjevanje izpolnjevanja vsebinskih pogojev za izjemno BPP, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne, prav tako pa za slednjo ne morejo biti relevantne posplošene tožbene navedbe o zatrjevano nezakonitem ravnanju upravnih organov in sodišč v drugih postopkih.