Socialni sporazum za obdobje 2015–2016

1227. Socialni sporazum za obdobje 2015–2016

S O C I A L N I S P O R A Z U M
za obdobje 2015–2016

I. UVOD

Slovenija se je v času finančne in gospodarske krize soočila z enim najvišjih padcev gospodarske aktivnosti med državami EU (v Sloveniji 8,5 % v letu 2009, povprečje EU 4,5 %, vir: UMAR), kar se je posledično odražalo v povečani stopnji brezposelnosti (od leta 2008 do leta 2013 se je število delovno aktivnih v Sloveniji zmanjšalo za 9,7 %, vir: UMAR), povečanem pritisku na sisteme socialne varnosti (28 % povečanje proračunskih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v obdobju od leta 2009 do leta 2013), zmanjšanih prihodkih države in naraščanju javnega dolga. Nevarnosti recesijske spirale se je Slovenija izognila z dosedanjimi napori in razumevanjem tako socialnih partnerjev kot vlade o nujnosti sprejetja varčevalnih ukrepov za stabilizacijo notranjega in zunanjega položaja države.

V drugi polovici leta 2013 in pretežnem delu leta 2014 so ključni ekonomski kazalniki in kazalniki na trgu dela pričeli odražati spodbudnejše stanje in postopen izhod Slovenije iz primeža gospodarske in finančne krize. K boljšim rezultatom je najbolj pripomogla rast investicij in izvoz.

Kljub optimističnim signalom, ki jih daje nadpovprečna rast izvoza in trga investicij, pa je gospodarska rast, odvisna od konjunkture naših izvoznih trgov, negotova, s tem pa tudi socialni in ekonomski položaj Slovenije in njenih državljanov. Zato je potrebno takoj in v prihodnjih letih nadaljevati s sistemskimi ukrepi, ki bodo krepili domačo potrošnjo, kot tudi izboljšali dejavnike konkurenčnosti poslovnega okolja in dviga produktivnosti gospodarstva ter ekonomske in socialne varnosti.

To je temelj za izhod Slovenije iz krize in hkrati pogoj za stabilen in vzdržen javnofinančni okvir, skladen z Ustavo Republike Slovenije in zavezujočo EU zakonodajo na področju urejanja javnih financ. Le razvojno naravnana, družbeno odgovorna in gospodarsko ter socialno uspešna Slovenija, z zagotovljenim primerljivim poslovnim okoljem, bo namreč lahko zagotavljala blaginjo prebivalstva in kakovostno raven socialne države. V procesu okrevanja in izboljševanja gospodarskega stanja v državi pa ne smemo pozabiti na tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Zagotavljanje socialnega tržnega gospodarstva ter ustrezne ravni socialne varnosti, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične prerazporeditve bremen, mora postati ena izmed prioritet delovanja podpisnikov tega sporazuma.

Cilji socialnega sporazuma

Socialni sporazum opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve delodajalcev, sindikatov in Vlade Republike Slovenije za izvajanje aktivnosti v letih 2015–2016, ki bodo usmerjene v:

-

Nov razvojni zagon temelječ na znanju, izkušnjah in inovativnosti za nova kakovostna delovna mesta, višji dodani vrednosti in trajnostnemu razvoju družbeno odgovornega gospodarstva in javnega sektorja.

-

Zmanjševanje brezposelnosti s posebnim poudarkom na ranljivih kategorijah.

-

Uvedbo aktivnosti za odpravo krize vrednot v naši družbi, ki se kaže v nespoštovanju zakonov in predpisov, korupciji, neupravičenem bogatenju posameznikov in posameznic ter vedno večji neenakosti, načrtnem uničevanju podjetij, prenašanju denarja v davčne oaze, izogibanju plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost.

-

Krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja za vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije z zmanjšanjem administrativnih obremenitev gospodarstva, zagonom investicij in spodbujanjem gospodarskega sodelovanja.

-

Ustvarjanje pogojev za zagotovitev ohranitve in razvoja ekonomske in socialne varnosti ter učinkovitega sistema socialnega varstva temelječega na načelu pravičnosti, solidarnosti in enakega dostopa.

-

Dosledno spoštovanje načel Resolucije o normativni dejavnosti pri oblikovanju in sprejemanju zakonodaje in podzakonskih aktov.

-

Krepitev in razvoj ekonomske demokracije.

-

Krepitev notranjega povpraševanja.

-

Krepitev optimalnosti, učinkovitosti in kakovosti javnega sektorja.

-

Ureditev sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence pri čemer bo, ob soglasju socialnih partnerjev glede temeljnih vprašanj, v letu 2015 vložen predlog zakona v zakonodajni postopek.

-

Izračun višine minimalnih življenjskih stroškov se izvede v letu 2016 in v skladu z obstoječo zakonodajo se opravi uskladitev višine minimalnega dohodka, ki je podlaga za izračun socialnih transferjev.

Socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Uspešno voden in spoštovan socialni dialog predstavlja predpogoj za uspešen in trajen razvoj države. Osrednje mesto takšnega dogovarjanja bo Ekonomsko socialni svet, ki bo še naprej zagotavljal ustrezen okvir za razpravo.

O temeljnih vprašanjih s področja delovno pravne zakonodaje, zdravstva in pokojninskega zavarovanja ter plačnega sistema v javnem sektorju bo potrebno soglasje socialnih partnerjev.

II. CILJI IN UKREPI PO PODROČJIH

1.

FINANCE

1.

1. Cilji

Ključni cilji ekonomske politike države v obdobju 2015–2016 bodo:

-

postopna javnofinančna konsolidacija z uveljavljanjem ukrepov za vzdržnost javnofinančnih izdatkov. Ključni cilj mora biti razvojno naravnan proračun;

-

učinkovito delovanje bančnega sistema;

-

učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in preudarna privatizacija;

-

razdolževanje in prestrukturiranje podjetij.

1. 2. Ukrepi

– Razpoložljiva javna sredstva je treba usmeriti v kakovostne investicije in tisto javno porabo, ki najhitreje in v največjem deležu vpliva na rast BDP.

-

V letu 2015 in 2016 se dosedanje nominalne stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev ne bodo povečevale, niti se ne bodo uvajale nove oblike javnofinančnih obremenitev gospodarstva, razen v primeru višje sile, ko mora Vlada nujno ukrepati, ker so se zaradi višje sile nepričakovano spremenile makroekonomske okoliščine. To ne preprečuje uvedbe davka na nepremičnine, ki bo nadomestil dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, v splošnem pa se skupna obremenitev gospodarstva, ki je že do sedaj plačevalo to dajatev in posameznikov, ne bo povečala. V letu 2015 se pripravi celovita analiza obstoječih javnofinančnih bremen in usmeritve za prestrukturiranja le-teh, ki se začne realizirati v letu 2016 (npr. davčne razbremenitve plač, regresa ipd.). Izhodišča za pripravo usmeritev za prestrukturiranje javnofinančnih bremen izhajajo iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen, cilj prestrukturiranja pa je zagotoviti stabilen vir financiranja dogovorjenih skupnih in javnih potreb, izboljšati dejavnike konkurenčnosti in dviga produktivnosti gospodarstva z varovanjem delovnih mest in aktivnostmi za ustvarjanje novih delovnih mest. Navedena izhodišča in ukrepi za prestrukturiranje javnofinančnih bremen morajo biti sprejeti v soglasju s socialnimi partnerji.

-

Nadaljevati in povečati učinkovitost izterjave neplačanih obveznosti do vseh javnih blagajn, uvesti dodatne ukrepe za boj proti sivi ekonomiji ter vsem oblikam izogibanja plačila davkov, vključno s prenosom sredstev v davčno ugodnejša območja in prispevkov za socialno varnost, posebej z okrepitvijo preglednosti in učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Učinkovito izterjavo in pobiranje javnih dajatev spodbujati z motiviranjem plačevanja davkov in uvedbe še učinkovitejših kazenskih sankcij.

-

Dokončati je treba prestrukturiranje bank z namenom, da bodo banke zagotovile učinkovit servis gospodarskim subjektom, za slednje pa zagotoviti postopke za hitro finančno in poslovno prestrukturiranje, kar je treba na primeren način podpreti tudi z ukrepi za prestrukturiranje davčnega dolga delujočih poslovnih subjektov. Za primer nujnosti nadaljnjih dokapitalizacij bank bo vzpostavljen poseben sklad za reševanje bank, ki se bo financiral s prispevki bank.

-

Pregledati vso veljavno zakonodajo in pospešiti spremembe predpisov in praks na davčnem področju, z namenom poenostavitve postopkov. Deregulacija in odpravljanje administrativnih ovir na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti ne sme biti na škodo učinkovitosti nadzora in pregona nedovoljenih ravnanj.

-

Pogosto spreminjanje zakonodaje, predvsem na področjih, ki zadevajo širok krog zavezancev (na primer: davčno področje, javnonaročniška zakonodaja) ne prispeva k pravni varnosti v državi, zato je treba k spremembam pristopiti sistematično in na podlagi analiz obstoječega sistema, s čim širšim konsenzom in ob upoštevanju Resolucije Državnega zbora o normativni dejavnosti.

-

Optimizacija postopkov investiranja v javnem sektorju skladno z novo Direktivo EU o javnem naročanju, ki mora biti implementirana v letu 2015 ter preučitev možnosti za dopolnitev Uredbe o zavarovanju pri javnem naročanju, ki bo zahtevala razumne pogoje zavarovanja z bančnimi in drugimi garancijami.

-

Vzpostavitev mehanizmov za učinkovito upravljanje kapitalskih naložb države in sprejem Strategije upravljanja kapitalskih naložb in drugih potrebnih dokumentov upravljanja po ZSDH-1, katerih cilj bo zagotavljanje ustrezne donosnosti naložb ob hkratnem zagotavljanju drugih narodnogospodarskih in socialnih ciljev države ter dvig vrednosti teh naložb z zagotavljanjem ustreznih pogojev za razvoj podjetij v lasti države.

-

Nadzorovana in strateško premišljena privatizacija podjetij bo na podlagi sprejete Strategije upravljanja kapitalskih naložb države potekala s ciljem, ki ga bo določila strategija upravljanja kapitalskih naložb, transparentnosti in odgovornosti. Vlada se bo o predlogu strategije upravljanja kapitalskih naložb predhodno posvetovala s socialnimi partnerji (podpisniki sporazuma). Pri izvedbi privatizacije bodo ob upoštevanju zavezujočih direktiv in pravil o dodeljevanju državnih pomoči, vključeni pogoji za umik države iz lastništva, tako da se zagotovi razvoj podjetja, ohranitev delovnih mest, sedež podjetja v Sloveniji, spoštovanje kolektivnih pogodb in standarda zaposlenih, spoštovanje slovenskega jezika in s pravočasnim vključevanjem predstavnikov zaposlenih v te postopke.

-

Okrepitev pristojnosti in odgovornosti finančnih regulatorjev in boljši pretok informacij.

-

Proučitev sprememb sistema javnega naročanja v smislu izboljšanja, poenostavitve, skrajšanja postopkov in ustvarjanja prihrankov, odprava kriterija najnižje cene, kjer je to smiselno ter v skladu z evropskimi direktivami in večja vključenost socialnih kriterijev v postopkih oddajanja javnih naročil.

2. VZDRŽEN MODEL GOSPODARSKEGA RAZVOJA

2.

1. Cilji

Ključni cilji vzdržnega gospodarskega razvoja v obdobju 2015–2016 bodo:

-

celovita podpora rasti in razvoju gospodarstva;

-

internacionalizacija slovenskega gospodarstva;

-

večja atraktivnost in konkurenčnost poslovnega okolja za domača in tuja vlaganja;

-

pregledno, učinkovito in stabilno poslovno okolje, brez nepotrebnih administrativnih ovir;

-

ustvarjanje pogojev za odpiranje novih kakovostnih delovnih mest, s posebnim poudarkom na delovnih mestih za mlade;

-

priprava strategije celovitega gospodarskega razvoja Slovenije in sektorskih politik, na osnovi strategije razvoja Slovenije;

-

zagon in krepitev slovenske industrije (ponovna reindustrializacija);

-

boj proti socialnemu dumpingu.

2. 2. Ukrepi

– Informiranje in zagotavljanje konkretne storitve za gospodarstvo ter za zmanjšanje administrativnih ovir po načelu vse na enem mestu – vzpostavitev VEM točk za tuje investitorje in domača podjetja.

-

Presoja vpliva zakonodaje z vidika obremenitev za gospodarstvo, še posebej za MSP (MSP test).

-

Zagotavljanje večje plačilne discipline vključno z državo.

-

Boljše črpanje sredstev EU preko enostavnejših, usklajenih, bolj transparentnih in bolj dostopnih razpisov za podjetja ter administrativno razbremenjenim izvajanjem in spremljanjem projektov.

-

Podpora razvojnemu prestrukturiranju podjetij.

-

Pametno preoblikovanje nepovratnih subvencij v ugodna povratna sredstva.

-

Ustrezne spodbude za podjetja v vsem življenjskem ciklu, še posebej za mlada podjetja.

-

Zagotavljanje celovite podpore razvoja, inovativnosti in podjetništva v celoti.

-

Spodbujanje investicij, tako domačih kot tujih, ki povečujejo dodano vrednost in ustvarjajo kakovostna delovna mesta.

-

Krepitev in poglabljanje enotnega trga Slovenije in Evropske unije ob spoštovanju vloge socialnega dialoga na vseh ravneh.

-

Krepitev ozaveščenosti potrošnikov. Uvedba vsebin, ki v izobraževalnih programih prispevajo k pospeševanju domačega povpraševanja po lokalno pridelani hrani in po slovenskih izdelkih, ki dolgoročno ugodno vplivajo na lokalno samooskrbo. Povečanje notranjega povpraševanja po doma pridelani hrani prispeva k ohranitvi in razvoju kmetijske in živinorejske dejavnosti ter posredno k dvigu samooskrbe države.

-

Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.

-

Podpora in primerno okolje za razvoj socialnega podjetništva in zadružništva.

-

Spodbujanje turizma na temelju trajnostnega razvoja z razvojem destinacij, z oblikovanjem in razvojem vsebin, s povezovanjem subjektov, učinkovitim ter inovativnim trženjem in promocijo Slovenije kot atraktivne zelene destinacije. Ponovno vzpostaviti Slovensko turistično organizacijo (STO) s predstavništvi, s ciljem podpore promocije in razvoja turizma Slovenije doma in navzven.

-

Spodbujanje razvoja prometne panoge s ciljem, da se tovor s cest preusmeri na železnice.

-

Spodbujanje sonaravnega kmetijstva.

-

Spodbujanje odgovorne rabe naravnih virov.

-

Podpora prenosu raziskovalnih dosežkov na trge in torej v podjetja in javni sektor tako, da se pospeši tako razvoj raziskovalnih organizacij na eni strani kot predvsem rast in razvoj podjetij z visoko dodano vrednostjo in potencialom nadaljnjega zaposlovanja.

-

Krepitev sodelovanja v globalnih verigah vrednosti in spodbujanje inovacijske aktivnosti podjetij ter podpora produktom in storitvam z višjo in visoko dodano vrednostjo.

-

Ob sodelovanju socialnih partnerjev se pripravi Strategija pametne specializacije, za FP 2014–2020 do 31. 3. 2015, ki bo opredelila prednostna področja naložb od razvoja do trga, s katerimi bo slovensko gospodarstvo uspešno nastopalo na globalnih trgih, ter sočasno uspešno črpalo in kakovostno investiralo evropska sredstva tako domačih kot mednarodnih programov.

-

Dvig domačega povpraševanja je eden izmed ključnih pogojev za gospodarsko rast, zato je potrebna priprava ukrepov za pospeševanje potrošnje, vključno s promocijo slovenskih blagovnih znamk.

-

Preprečitev veriženja podjetij s strani lastnikov, ki ne poravnavajo obveznosti do upnikov (zaposlenih, gospodarskih subjektov, države …) ali na drug način kršijo zakonodajo.

-

De/regulacija dejavnosti, kjer je potrebna in smiselna.

3. NOV ZAGON INVESTICIJ

3.

1. Cilji

Ključni cilji novega zagona investicij v obdobju 2015–2016 bodo:

-

izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, še posebej gradbeništva;

-

učinkovit sistem javnega naročanja in vzpostavitev sistema javno zasebnih partnerstev;

-

izboljšanje infrastrukture na področjih trajnostne energetike, regionalnega razvoja in trajnostnega prometa;

-

povečanje rabe slovenskega lesa in izboljšanje konkurenčnosti slovenske gozdno lesne verige, vključno s papirno industrijo;

-

izboljšanje ugleda Slovenije za investicije in kot turistične destinacije.

Socialni sporazum za obdobje 2015–2016

Časovnica