TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Časovna komponenta vznemirjanja je eden od pomembnejših elementov za presojo pravnega standarda vznemirjanja, vendar pa ni takšne narave, da bi lahko vedno sam po sebi utemeljeval odločitev o negatornem varstvu (npr. le na podlagi izkazanega enkratnega protipravnega vznemirjanja). Potrebo po sodnem varstvu predpostavlja ugotovitev, da bo (brez posredovanja sodišča) verjetno prišlo do (ponovnega) posega v pravno varovano dobrino (do protipravnega vznemirjanja oziroma do njegove ponovitve). Trajno vznemirjanje tak sklep zaradi trajnosti omogoča samo po sebi, medtem ko ga je v drugih primerih, ko ne izhaja že iz okoliščin primera, treba izkazati (in predhodno zatrjevati).