na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba II Ips 354/2010 - neupravičena pridobitev - zastaranje - povrnitev vlaganj v nepremičnino
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Delovno-socialni oddelek
DATUM ODLOČBE
11.5.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba VIII Ips 175/2008
INTERNA OZNAKA
VS3004285
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - vnovčenje ponarejenih bonov - poneverba - inventurni primanjkljaj - zloraba položaja ali pravic - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev
PODROČJE VSRS
DELOVNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
Ne glede na to, ali je dokazni zaključek o tem, kdaj se je tožena stranka oziroma za njo direktor seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, vprašljiv, takšen zaključek predstavlja dejansko podlago za odločitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
Kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic po 244. členu KZ se lahko stori le z direktnim naklepom, ki mora biti motiviran in predstavlja tudi znak tega kaznivega dejanja. Tožniku se v nasprotju s tem očita le opustitev dolžnega ravnanja nadzora in hudo malomarno dejanje, česar že pojmovno ni mogoče opredeliti kot zlorabe položaja in pravic v smislu kaznivega dejanja po navedenem členu KZ. Ne glede na to gre za kršitev druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj za takšno opredelitev zadošča dokazni zaključek, da je tožnik opustil dolžno ravnanje nadzora in kontrole in ravnal hudo malomarno, to pa je imelo za posledico večji primanjkljaj tožene stranke.
Kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic po 244. členu KZ se lahko stori le z direktnim naklepom, ki mora biti motiviran in predstavlja tudi znak tega kaznivega dejanja. Tožniku se v nasprotju s tem očita le opustitev dolžnega ravnanja nadzora in hudo malomarno dejanje, česar že pojmovno ni mogoče opredeliti kot zlorabe položaja in pravic v smislu kaznivega dejanja po navedenem členu KZ. Ne glede na to gre za kršitev druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj za takšno opredelitev zadošča dokazni zaključek, da je tožnik opustil dolžno ravnanje nadzora in kontrole in ravnal hudo malomarno, to pa je imelo za posledico večji primanjkljaj tožene stranke.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.