Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in...

62. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin

Na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) ministrica za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa klasifikacijo in kategorizacijo zalog in virov trdnih mineralnih surovin, vsebino elaborata o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin, način vodenja evidence in hrambe podatkov o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin, potrjevanje elaboratov o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin ter izdelavo bilance zalog in virov trdnih mineralnih surovin.

2. člen

(klasifikacija in kategorizacija zalog in virov trdnih mineralnih surovin)

Klasifikacija in kategorizacija zalog in virov trdnih mineralnih surovin sta postopka, s katerima se zaloge in viri trdnih mineralnih surovin razvrstijo po izkoristljivosti in raziskanosti.

3. člen

(trdne mineralne surovine)

Trdne mineralne surovine v skladu s tem pravilnikom so:

1.

antimon,

2.

baker,

3.

barit,

4.

bentonit,

5.

boksit – rdeči,

6.

boksit – beli,

7.

diatomejska prst,

8.

fluorit,

9.

fosfat,

10.

glinenec,

11.

grafit,

12.

halojzit (halloysit),

13.

hrizotilni azbest,

14.

kaolin in ilit,

15.

karbonatne surovine za kemično industrijo (dolomit, apnenec, kalcit in kreda),

16.

keramične in proti ognju odporne vrste gline,

17.

kositer,

18.

kremenov pesek in kremenov prod,

19.

kremenove surovine – kremen, kvarcit, kremenovi peščenjaki in roženci,

20.

kromit,

21.

lojevec in pirofilit,

22.

magnezit,

23.

mangan,

24.

molibden,

25.

naravni kamen (okrasni arhitektonski kamen, arhitektonski gradbeni kamen),

26.

natrijeve soli,

27.

nikelj in kobalt,

28.

oljni (bituminozni) skrilavci,

29.

opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo,

30.

perlit,

31.

premog (črni, rjavi in lignit),

32.

prod in pesek,

33.

sadra in anhidrit,

34.

surovine za cementno industrijo (laporji in apnenci),

35.

svinec in cink,

36.

tehnični kamen (apnenec, dolomit, magmatske in metamorfne kamnine),

37.

tuf,

38.

uran,

39.

volastonit (wollastonit, spremlja ga kalcit),

40.

volfram,

41.

zlato in druge plemenite kovine,

42.

železo in

43.

živo srebro.

4. člen

(način izvajanja pravilnika)

(1)

Ugotavljanje in razvrščanje zalog in virov trdnih mineralnih surovin v kategorije in razrede, izračun zalog in virov, določitev vsebine elaborata o zalogah in virih, vodenje evidence, postopek za potrditev zalog in virov ter vsebine bilanc o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin se izvajajo v skladu z II., III., IV. in V. poglavjem tega pravilnika, ki se uporabljajo za vse trdne mineralne surovine (v nadaljnjem besedilu: mineralne surovine).

(2)

Ugotavljanje in razvrščanje zalog posameznih vrst mineralnih surovin ter določitev njihove kakovosti in tehnoloških lastnosti se izvajajo v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

5. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

»bilančne zaloge« so zaloge, ki se lahko pri obstoječi stopnji znanosti, tehnike, tehnologije in ekonomike gospodarno izkoriščajo, brez odštevanja odkopnih in industrijskih izgub;

2.

»geološke zaloge« so skupne zaloge in viri mineralnih surovin v nahajališču ali v rudnem telesu, brez odštevanja odkopnih in industrijskih izgub;

3.

»geološko-ekonomska ocena« je ocena, s katero se določa bilančnost zalog v nahajališčih, ki so v fazi raziskav;

4.

»industrijske zaloge« so tiste količine odkopnih zalog, ki so zmanjšane za izgube v procesih priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine;

5.

»kategorizacija zalog« je razvrstitev geoloških zalog na podlagi stopnje raziskanosti nahajališča in poznavanja kakovosti mineralnih surovin v zaloge kategorij A, B in C1 ter vire kategorij C2, D1 in D2;

6.

»klasifikacija zalog« je razvrstitev zalog na podlagi tehnično-ekonomske možnosti izkoriščanja v razrede: bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne zaloge;

7.

»nahajališče« je pridobivalni ali raziskovalni prostor;

8.

»odkopne zaloge« so tiste količine bilančnih zalog, ki so zmanjšane za izgube pri odkopavanju mineralne surovine;

9.

»rudarski projekt« je rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje ali rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, in rudarski projekt za izkoriščanje mineralnih surovin, izdelan v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 in 68/08);

10.

»tehnično-ekonomska ocena« je ocena, s katero se določa bilančnost zalog na nahajališčih, ki so v fazi izkoriščanja.

II. UGOTAVLJANJE STOPNJE RAZISKANOSTI NAHAJALIŠČ IN RAZVRŠČANJE ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN

1. Razvrstitev nahajališč na skupine in podskupine

6. člen

(razvrstitev nahajališč na skupine in podskupine)

(1)

Nahajališča mineralnih surovin se razvrščajo v skupine in podskupine na podlagi:

-

velikosti, oblike in zapletenosti geoloških in rudnih teles;

-

genetskega tipa nahajališča ali rudnega telesa;

-

mineralne sestave in njenih značilnosti;

-

načina porazdelitve koristnih surovin;

-

tektonike;

-

kakovosti mineralne surovine;

-

hidrogeoloških značilnosti in

-

inženirsko-geoloških značilnosti.

(2)

Ugotavljanje in razvrščanje nahajališč posameznih mineralnih surovin se izvajata v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika, s katero se urejata tudi ugotavljanje in razvrščanje njihovih zalog iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.

(3)

Glede na razvrstitev nahajališča v skupino in podskupino se določata vrsta in potrebna gostota raziskovalnih del za ugotavljanje stopnje raziskanosti in poznavanja nahajališča.

(4)

Če za nahajališče ni ugotovljena stopnja poznavanja katerega od elementov iz prvega odstavka tega člena, se uvrsti v naslednjo nižjo skupino ali podskupino, čeprav po drugih elementih izpolnjuje pogoje za uvrstitev v višjo skupino ali podskupino.

2. Stopnja raziskanosti nahajališča

7. člen

(ugotavljanje stopnje raziskanosti nahajališča)

(1)

Stopnja raziskanosti nahajališča mineralnih surovin se ugotavlja na podlagi poznavanja naslednjih njegovih značilnosti, ki vključujejo:

a)

geološko zgradbo in velikost nahajališča;

b)

pripadnost nahajališča ali rudnega telesa določenemu genetskemu tipu ali rudni formaciji;

c)

mineralno in petrografsko sestavo ter strukturo in teksturo mineralne surovine – granulometrijska sestava, način zraščanja koristnih mineralov, mineralov jalovine in morebitne druge posebnosti;

č)

fizikalno-kemične in fizikalno-mehanske značilnosti mineralne surovine in obdajajočih kamnin;

d)

najnižje in srednje vsebnosti koristnih in škodljivih sestavin mineralne surovine;

e)

kemijske in tehnološke značilnosti mineralne surovine v zvezi z možnostjo priprave, obogatitve in predelave;

f)

prostorsko razporeditev različnih tipov mineralne surovine;

g)

litofacialno sestavo in strukturno-tektonske značilnosti mineralne surovine;

h)

hidrogeološke značilnosti in režim podzemnih vodá;

i)

inženirsko-geološke značilnosti, ki opredeljujejo pogoje za odkopavanje in

j)

kategorije in razrede zalog mineralne surovine.

(2)

Poleg značilnosti iz prejšnjega odstavka se za ugotavljanje stopnje raziskanosti nahajališča upoštevajo tudi druge značilnosti nahajališča, če so pomembne za določitev pogojev odkopavanja ali za klasifikacijo in kategorizacijo zalog in virov.

3. Raziskovanje nahajališča in določanje gostote raziskovalnih del

8. člen

(raziskovanje nahajališča)

(1)

Raziskovanje nahajališča mineralnih surovin se izvaja:

-

z metodami geoloških, geofizikalnih, geokemičnih, hidrogeoloških in inženirsko-geoloških raziskav;

-

s površinskimi in podzemnimi raziskovalnimi rudarskimi deli;

-

s površinskim in jamskim raziskovalnim vrtanjem, ali

-

z vzorčenjem vseh raziskovalnih del za potrebe geoloških, kemičnih, fizikalno-mehanskih, tehnoloških in drugih preiskav, ki so pomembne za določitev kakovosti in uporabe mineralne surovine.

(2)

Raziskovanje nahajališča mineralnih surovin se izvaja v dveh fazah:

- 1. faza: osnovne geološke raziskave,

- 2. faza: podrobne geološke raziskave.

(3)

Z osnovnimi geološkimi raziskavami se ugotavljajo viri kategorij C₂, D₁ in D₂ iz 19., 20. in 21. člena tega pravilnika.

(4)

S podrobnimi geološkimi raziskavami se ugotavljajo zaloge kategorij A, B in C₁ iz 15., 16. in 17. člena tega pravilnika.

9. člen

(določanje gostote raziskovalnih del)

Gostota raziskovalnih del se določi glede na zapletenost geološke zgradbe, stopnjo in način spremenljivosti posameznih geoloških elementov ter glede na velikost in obliko nahajališča.

(2)

Za vsako posamezno mineralno surovino so v Prilogi 1 tega pravilnika določene vrste raziskovalnih del po skupinah in podskupinah nahajališč ali rudnih teles. Določene so tudi največje razdalje med raziskovalnimi deli, s katerimi je zagotovljeno ugotavljanje razsežnosti nahajališča ali rudnega telesa ter ugotavljanje in izračun zalog kategorij A, B in C₁ iz 15., 16. in 17. člena tega pravilnika.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje glede posameznih vrst raziskovalnih del ali največjih razdalj med raziskovalnimi deli:

-

kadar se z geostatističnimi metodami in drugimi metodami ugotovi, da bi vrsta predpisanih raziskovalnih del ali največjih razdalj med raziskovalnimi deli povzročila nesmotrno porabo sredstev ali občutno podaljšanje trajanja raziskav;

-

kadar je zaradi različnih namenov izkoriščanja iste mineralne surovine potrebna različna stopnja raziskanosti nahajališča ali poznavanja lastnosti mineralne surovine;

-

kadar nahajališča zaradi njegovih posebnosti ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino ali podskupino, ali

-

kadar že obstajajo predhodno izvedena raziskovalna in rudarska dela.

(4)

Odstopanja iz prejšnjega odstavka morajo ostati v mejah največje dopustne napake ali v mejah verjetnosti ugotovitve zalog kategorij A, B in C₁ v skladu z 31. členom tega pravilnika.

10. člen

(ugotavljanje raziskanosti mineralne surovine z raziskovalnim vrtanjem)

(1)

Pri ugotavljanju raziskanosti mineralne surovine z raziskovalnim vrtanjem mora odstotek pridobljenega jedra znašati:

-

najmanj 75 % jedra iz vsakega dolžinskega intervala vrtanja skozi mineralno surovino;

-

najmanj 70 % jedra, če je bila opravljena karotaža vrtine.

(2)

Glede na kategorijo zalog in virov, velikost nahajališča, namen uporabe in fizikalno-mehanske lastnosti mineralne surovine je lahko v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika odstotek dobljenega jedra različen od vrednosti, navedene v prejšnjem odstavku tega člena.

(3)

Odklon raziskovalne vrtine se meri:

-

pri vertikalnih raziskovalnih vrtinah, globljih od 300 m, praviloma na vsakih 100 m globine;

-

pri poševnih in horizontalnih vrtinah, daljših od 50 m, na vsakih nadaljnjih 25 m dolžine.

4. Določanje kakovosti in tehnoloških značilnosti mineralne surovine

11. člen

(način določanja kakovosti mineralne surovine v nahajališču)

(1)

Kakovost mineralne surovine v nahajališču se določa z vzorčenjem in nato s preiskavami odvzetih vzorcev.

(2)

Za vsako nahajališče se preizkusno določa najprimernejša metoda vzorčenja, ki ustreza zadevnim naravnim razmeram.

12. člen

(določanje kakovosti mineralne surovine)

(1)

Kakovost mineralne surovine se določa z laboratorijskimi preiskavami, ki v popolnosti določajo najpomembnejše značilnosti koristnih in škodljivih sestavin mineralne surovine in so pomembne za njena racionalno izkoriščanje in uporabnost.

(2)

Kakovost mineralne surovine se določa:

-

s kemičnimi, fizikalno-kemičnimi, fizikalno-mehanskimi, mineraloškimi, petrološkimi in drugimi preiskavami v laboratoriju in meritvami na terenu, ali

-

s polindustrijskimi in industrijskimi preizkusi za določitev tehnoloških lastnosti mineralne surovine.

(3)

Preiskave mineralne surovine se izvajajo v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi, ki urejajo preiskave mineralnih surovin.

(4)

Rezultati preiskav mineralne surovine se podajajo za koristno surovino v naravnem stanju in njene posamezne sestavine ali frakcije po veljavnih slovenskih standardih, ki urejajo preiskave mineralnih surovin.

(5)

Prostorninska masa se določa v naravnem stanju za vsako vrsto mineralne surovine, za katero se zaloge posebej izračunajo.