TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. in II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.324,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.000 EUR od dne 23. 5. 2020 dalje in od zneska 324,30 EUR od dne 25. 5. 2020 dalje, zavrne pa se zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 324,30 EUR od dne 23. 5. 2020 do dne 25. 5. 2020.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti 300 EUR stroškov postopka na prvi in drugi stopnji, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ.

Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis (ZPotK-2) izrecno uzakonja za potrošniške kredite (naj)višjo še dopustno obrestno mero, ki je višja od v 377. členu OZ določene (domnevno) oderuške.

Obrestna mera, ki sta jo dogovorili pravdni stranki (65,365 %), ni presegla najvišje dopustne obrestne mere iz 26. člena ZPotK-2 (EOM za prvi kreditni razred, v katerega spada sporna pogodba [do šest mesecev, do 1.000 EUR], je znašala 44,5 %, torej znaša 200 % zadnje objavljene povprečne EOM za ta kreditni razred 89 %), zato sporna pogodbeno dogovorjena obrestna mera ni bila nedopustna.