TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Regresni zahtevek delodajalca oziroma zavarovalnice ni odškodninski zahtevek, ker ta dva nista neposredna odškodovanca. Ta dva sta plačala tuj dolg - povzročiteljev. Njun zahtevek temelji ali na zakonski določbi o regresu (drugi odstavek 171. člena ZOR) ali na določbah o subrogaciji, dejanska podlaga v zvezi s slednjo pa je v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v dejstvu, da je zavarovalnica plačala na njeni podlagi odškodnino neposredno oškodovancu. Določbe 377. člena urejajo izključno odškodninske zahteve, ne pa še kakšnih drugih. Tako za te zahtevke kot sploh za odškodninske terjatve (376. člen ZOR) je značilen začetek teka zastaranja, ki ni nikoli, kot pri regresnih zahtevkih, datum plačila odškodnine. Zakonodajalec tako ni želel, da bi za regresne zahtevke delodajalca proti delavcu (170. in 171. člen ZOR) za škodo, storjeno namenoma, kar praviloma pomeni kaznivo dejanje, uporabili daljši zastaralni rok, kakor velja za odškodninske terjatve ali za kazenski pregon. V takšnih primerih torej vedno velja, tudi če gre za kaznivo dejanje, kratek šestmesečni zastaralni rok.