Program priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja...

3750. Program priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja Južne Primorske

Na podlagi drugega odstavka 52. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1) je na predlog programskega sveta minister za okolje in prostor sprejel

P R O G R A M P R I P R A V E
regionalne zasnove prostorskega razvoja Južne Primorske

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja

1.1. Ocena stanja

Regijo označuje razmeroma velika nehomogenost glede razvojnih možnosti, ki so na različnih delih regije, predvsem pa po posameznih subregijah, zelo različne in so rezultat naravnih in ustvarjenih dejavnikov. Južno Primorsko sestavljajo tri funkcijsko zaokrožena območja: slovenska Istra, Kras in območje občine Ilirska Bistrica. Koper je regijsko središče, vendar nanj ne gravitirajo vsi prebivalci regije. V regiji so velike razlike v razvitosti med občinami v obalnem delu in kraškem zaledju. Obalni del presega slovensko povprečje po mnogih kazalcih razvitosti (Koper, Izola in Piran), medtem ko je kraško zaledje podpovprečno, saj v tem delu presega povprečje Slovenije le občina Sežana. Zaostaja predvsem občina Ilirska Bistrica.

Južna Primorska je edina regija v Sloveniji, ki leži ob morju. Velik pritisk kapitala na sorazmerno ozko priobalno območje povzroča veliko koncentracijo dejavnosti ob obali, veliko povpraševanje po počitniških kapacitetah ter veliko koncentracijo prometa. V zaledju so problematični slaba infrastrukturna opremljenost naselij, razpršena poselitev, trend odmiranja podeželskih naselij, pomanjkanje delovnih mest in posledično velika migracija prebivalstva.

1.2. Razlogi za pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja

Glede na Oceno stanja in teženj v prostoru Slovenije in Politiko urejanja prostora Republike Slovenije (oba dokumenta je leta 2001 sprejela Vlada Republike Slovenije) je priprava regionalne zasnove prostorskega razvoja (v nadaljnjem besedilu: RZPR) za Južno Primorsko utemeljena predvsem zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: pospešenega razvoja regije, policentričnega razvoja omrežja mest in drugih naselij v regiji, učinkovitejšega načrtovanja prometne in druge infrastrukture v regiji, na novo vzpostavljenih mednarodnih odnosov, pospešenega razvoja tržnega gospodarstva, spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja regije, drobljenja lokalne samouprave ob hkratni centralizaciji oblasti brez logične protiuteži v regionalni organizaciji Republike Slovenije. RZPR Južne Primorske bo ob upoštevanju usmeritev iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) in ob upoštevanju pravil za urejanje prostora iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljnjem besedilu: Prostorski red Slovenije) določila usmeritve za urejanje prostora v regiji.

Pri izdelavi Regionalnega razvojnega programa za Južno Primorsko za obdobje 2002-2006 (v nadaljnjem besedilu: Regionalni razvojni program za Južno Primorsko), ki je bil izdelan na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99, 52/02-ZDU-1 in 56/03; v nadaljnjem besedilu: ZSRR) in v letu 2002 tudi formalno sprejet na vseh občinskih svetih v regiji, je bilo ugotovljeno, da je za prostorsko umestitev projektov iz izvedbenega dela Regionalnega razvojnega programa za Južno Primorsko nujna izdelava regionalne zasnove.

1.3. Pravna podlaga za pripravo RZPR

Pravno podlago za pripravo RZPR predstavljata Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Vsebinsko podlago predstavljajo Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Prostorski red Slovenije ter Regionalni razvojni program za Južno Primorsko.

Ministrstvo za okolje in prostor je v avgustu 2001 s pismom o nameri pristopilo k izdelavi slovenskega Programa upravljanja z obalnim območjem (Coastal Area Managment Programme; v nadaljnjem besedilu: CAMP), ki se izvaja v okviru aktivnosti Mediteranskega akcijskega plana na podlagi Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Uradni list RS, št. 102/02), in podalo pobudo, da se med nalogami, ki se izvajajo v okviru projekta CAMP, izdela tudi RZPR za območje Južne Primorske.

Dne 5. 9. 2003 je bil podpisan dogovor o izvedbi projekta CAMP med ministrstvom, pristojnim za okolje in prostor, občinami Južne Primorske (Obalno – kraška statistična regija z občinami Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran ter občino Ilirska Bistrica) ter Mediteranskim akcijskim planom.

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 23. 9. 2004 v skladu z 28. členom ZUreP-1 sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave RZPR Južne Primorske. Pisno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave. Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja. Priporočila in usmeritve so na prostorski konferenci podali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Geoplina, Rižanskega vodovoda Koper, Kraškega vodovoda Sežana, ELES GJS PEE, Parka Škocjanske jame in Društva za varstvo okolja Sežana. Priporočila lokalnih skupnosti so njihovi predstavniki podali kot člani programskega sveta.

Priporočila in usmeritve iz prostorske konference bodo upoštevani v nadaljnjem postopku priprave RZPR, medtem ko na vsebino tega programa priprave ne vplivajo.

V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, št. 354-19-25/2004 z dne 17. 11. 2004, ugotovljeno, da RZPR lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1), oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom RZPR je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1 obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

2. Predmet in programska izhodišča RZPR

Predmet RZPR je določitev usmeritev za celovit in usklajen prostorski razvoj regije v njegovi gospodarski, socialni, kulturni in okoljski razsežnosti, načrtovanje zasnov prostorskih ureditev regionalnega pomena in drugih prostorskih ureditev, pomembnih za razvoj obravnavanega območja, ki imajo podlago v strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Regionalnem razvojnem programu za Južno Primorsko ter sektorskih nacionalnih razvojnih dokumentih.

Programska izhodišča RZPR so določena v strategiji prostorskega razvoja Slovenije. V skladu z njimi in s ciljem ohranjanja prepoznavnosti Slovenije RZPR določa:

2.1. Zasnovo poselitve:

-

opredelitev vloge in funkcije naselij in njihovih medsebojnih povezav,

-

razmestitev dejavnosti kot podporo policentričnemu omrežju naselij,

-

določitev elementov za doseganje arhitekturne prepoznavnosti – določitev tipologije poselitve ter nosilne elemente prepoznavnosti regije,

-

opredelitev območij naselbinske kulturne dediščine, za katere je treba izdelati usmeritve za celostno prenovo.

2.1.1.

Kot središča nacionalnega pomena se prioritetno razvija somestje Koper – Izola – Piran. Koper se na državni in mednarodni ravni razvija v pomembno državno tovorno prometno vozlišče in morsko pristanišče. Kot obalno somestje s Piranom in Izolo razvija funkcije središča nacionalnega pomena in se na mednarodni ravni povezuje s sosednjimi regijami Italije in Hrvaške. Mesto Koper se zaradi svoje vloge, velikosti in lege razvija kot središče mednarodnega pomena. Kot središči regionalnega pomena se prednostno razvijata Ilirska Bistrica in Sežana.

2.1.2

Podpirajo se prostorske možnosti za razvoj dejavnosti, ki pokrivajo potrebe in območja preko meje, tako da bodo ta območja konkurenčna večjim sosednjim urbanim aglomeracijam. Pri tem se posebej razvijajo tiste dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi in enakovrednemu razvoju slovenske manjšine v sosednih državah. Na območju meje s Hrvaško se posledice ostrejšega mejnega režima za življenje obmejnega prebivalstva zaradi vključitve Slovenije v Evropsko unijo omilijo s skupnim reševanjem prostorskih, okoljskih, infrastrukturnih in gospodarskih vprašanj tako, da se ohrani tradicionalna povezanost prebivalstva.

2.2. Zasnovo gospodarske javne infrastrukture:

2.2.1

Zasnova prometnega omrežja se načrtuje v povezavi s poselitvijo predvsem zaradi zagotavljanja prometne povezanosti naselij znotraj regije in skladnejšega razvoja regije, s poudarkom na cestnem in železniškem omrežju ter javnem potniškem prometu. RZPR določa razvoj regionalnega in lokalnega prometnega omrežja z namenom razbremenitve prometa na priobalnem območju in omrežje turističnih poti (kolesarskih in tematskih pešpoti). Koprsko pristanišče se prioritetno razvija v povezovanju z drugimi severnojadranskimi pristanišči ter v povezovanju s celinskim zaledjem oziroma v navezavi na V. in X. evropski prometni koridor. Za izboljšanje prometne povezanosti med mesti v Slovenski Istri in drugimi kraji v severnem Jadranu se v Kopru zasnuje medcelinsko pomorsko potniško pristanišče ter spodbuja pomorski javni potniški promet.

2.2.2.

RZPR določa zasnovo energetske oskrbe naselij s poudarkom na obnovljivih virih energije, na učinkoviti rabi energije in zasnovi distribucijskega in prenosnega omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom. Med obnovljive vire energije se uvrščajo vodni potencial, biomasa, energija vetra, geotermalna energija, sončna energija, toplota okolja in odpadna toplota ter energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov energije pred fosilnimi viri energije.

2.2.3.

RZPR določa zasnovo omrežij telekomunikacijske infrastrukture.

2.2.4.

RZPR določa zasnovo omrežij komunalne infrastrukture s poudarkom na oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda (zlasti osrednja čistilna naprava, kolektorski sistemi za zmanjšanje obremenitve vodnih virov, zasnova omrežja kanalizacijskih sistemov, zasnova sanacije vodnih virov), zasnovi ravnanja z odpadki (zlasti regionalni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki). Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabijo viri, kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in morska voda.

2.3. Zasnovo razvoja krajine:

RZPR določa zasnovo območij dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z vidika naravnih kakovosti in prepoznavnosti krajine, ter opredeli območja s prostorskimi omejitvami za razvoj.

2.3.1.

Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni, so: Lipica, Škocjanske jame, del Brkinov in Matarskega podolja, del Bržanije in Movraške doline, Kras, območje Strunjana, Šavrini, Prem in Suhorje. Poseben kulturni in simbolni pomen Strategija prostorskega razvoja Slovenije pripisuje Slovenskemu morju, v katerem je treba s prostorskim razvojem ohranjati njegov kulturni in simbolni pomen ter biotsko raznovrstnost.

2.3.2.

Območja naravnih kakovosti krajine, kjer se ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot zagotavljata tudi s prostorskim razvojem, so v Južni Primorski območje Snežnika, Slavnika, Krasa in Kraškega roba ter Vremščice. Med obstoječimi državnimi zavarovanimi območji so v Južni Primorski Škocjanske jame, Škocjanski zatok, Sečoveljske soline, Strunjan, Debeli rtič ter Rt Madona.

2.3.3.

Za zagotavljanje ohranjanja prepoznavnih značilnosti na ravni posameznih krajinskih regij se v kraških krajinah notranje Slovenije upošteva struktura kraških polj in podolij, v primorskih krajinah pa se upoštevajo reliefne in geomorfološke značilnosti, ranljivost naravnih delov morske obale in morja ter krajinsko ekološki pomen naravne zarasti.

2.3.4.

RZPR določa zasnovo območij obrambnih dejavnosti. Za razvoj obrambnega sistema se zagotavljata ustrezna vojaška infrastruktura in njena razporeditev v prostoru. Obrambne dejavnosti se izvajajo v obrambnih območjih. Razvoj obrambnih dejavnosti se usmerja prednostno v območja, ki že služijo obrambnemu namenu. Postopno se zmanjšuje območja za obrambne dejavnosti v urbanih območjih in njihovi neposredni bližini.

2.3.5.

V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti oziroma prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo.

Obalna in mejna lega določata usmerjenost v nadaljnji razvoj turizma, transporta, industrije, kmetijstva in ribolova. Zagotavlja se celovita prostorska zasnova Obale, kjer bodo usklajeni interesi razvojnih dejavnosti s prostorskimi možnostmi in varstvenimi zahtevami. Hkrati se vzpostavijo pogoji za razvoj kvalitetne turistične ponudbe in zagotovi trajni javni dostop do obale in kopališč. Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja v večanje kvalitete in rabo sodobnih tehnologij, s katerimi se zmanjšuje raba naravnih virov in prispeva k zmanjševanju obremenitev okolja in prostora. Spodbuja se razvoj kopaliških mest na Obali, ki vključujejo zagotavljanje javnega in drugega potniškega pomorskega prometa ter zagotavljanje nastanitvenih zmogljivosti ter drugih programov v povezavi z zaledjem. Pri načrtovanju novih območij za turizem se najprej preverijo možnosti uporabe degradiranih ali opuščenih območij.

V kraških območjih Slovenije se turizem razvija v povezavi z naravnimi posebnostmi krasa, kot so jame, presihajoča jezera, gozdovi ipd., in z upoštevanjem občutljivosti teh območij ter v povezavi s kulturnimi značilnostmi Slovenske istre, Krasa in Brkinov. Medsebojno se povezujejo posamični obstoječi ali novi programi in se izogiba pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. Spodbuja se razvoj podeželja ob uporabi razpoložljivih virov, vključno kulturne dediščine.

RZPR bo kot predmet podrobnejšega načrtovanja določala tudi zasnovo ureditve ožjega obalnega pasu.

V RZPR bodo za obravnavano območje podane usmeritve za izdelavo strategij prostorskega razvoja občin (v nadaljnjem besedilu: SPRO) in za načrtovanje državnih lokacijskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: DLN).

3. Okvirno ureditveno območje

RZPR se pripravi za območje občin Južne Primorske (Obalno – kraška statistična regija z občinami Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran ter občina Ilirska Bistrica).

4. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi RZPR

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave RZPR podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k dopolnjenemu predlogu RZPR pa mnenje, so:

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj;

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za varstvo okolja;

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za upravljanje z vodami;

Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo;

Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo;

Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo;

Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice;

Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

Ministrstvo za kulturo;

Program priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja Južne Primorske

Časovnica