Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) |...

4248. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS)

Razglašam Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. novembra 2009.

Št. 003-02-10/2009-2

Ljubljana, dne 27. novembra 2009

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU SODNIH SPOROV (ZARSS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen zakona)

(1)

Ta zakon ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov, ki jih na podlagi tega zakona strankam zagotavljajo sodišča.

(2)

Postopki iz prejšnjega odstavka v sodnih sporih izboljšujejo dostop strank do ustreznega pravnega varstva, strankam ponujajo izbiro ustreznega postopka za reševanje spora, omogočajo pravične, hitre in sporazumne rešitve sporov, strankam in sodiščem zagotavljajo časovne in finančne prihranke ter povečujejo obseg prostovoljnih izvršitev sklenjenih sodnih ali izvensodnih poravnav ali izdanih arbitražnih odločb.

2. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta zakon se uporablja v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih lahko poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače.

(2)

Ta zakon se ne uporablja v socialnih sporih.

3. člen

(pojem alternativnega reševanja sporov)

Alternativno reševanje sporov po tem zakonu je postopek, ki ne pomeni sojenja in v katerem ena ali več tretjih nevtralnih oseb sodeluje pri reševanju spora iz 2. člena tega zakona s postopki mediacije, arbitraže, zgodnje nevtralne ocene ali drugimi podobnimi postopki.

II. PROGRAMI ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA SPOROV

4. člen

(dolžnosti in upravičenja sodišč)

(1)

Okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter višje delovno in socialno sodišče strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov.

(2)

V okviru programa iz prejšnjega odstavka sodišča strankam obvezno omogočijo uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov.

5. člen

(oblika in način izvajanja programa)

(1)

Sodišče lahko sprejme in izvaja program alternativnega reševanja sporov kot dejavnost, organizirano neposredno pri sodišču (sodišču pridružen program), ali na podlagi pogodbe z ustreznim izvajalcem alternativnega reševanja sporov (s sodiščem povezan program).

(2)

Sodišča lahko na podlagi medsebojnega pisnega dogovora program alternativnega reševanja sporov izvajajo tudi tako, da:

–

posamezno okrajno sodišče izvaja program tudi za eno ali več drugih okrajnih sodišč z območja istega sodnega okrožja,

–

posamezno okrožno sodišče izvaja program za eno ali več okrajnih sodišč z območja sodnega okrožja tega okrožnega sodišča.

6. člen

(vsebina programa)

S programom alternativnega reševanja sporov sodišče predvsem opredeli, katere vrste teh postopkov zagotavlja in podrobneje določi načela, pravila in obliko teh postopkov. Če sodišče izvaja program na način iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, to opredeli v programu.

7. člen

(mediatorji v programih mediacije)

(1)

V programih mediacije iz 4. člena tega zakona lahko postopke mediacije izvajajo mediatorke oziroma mediatorji (v nadaljnjem besedilu: mediator), ki so uvrščeni na sezname mediatorjev po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(2)

V sodišču pridruženem programu seznam vodi in nanj uvršča mediatorje sodišče, ki ta program izvaja.

(3)

V programu, ki je s sodiščem povezan, seznam vodi in nanj uvršča mediatorje izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki ta program za sodišče izvaja in ima dovoljenje Sveta za alternativno reševanje sporov za uvrščanje mediatorjev na seznam.

(4)

Mediator lahko izvaja mediacijo pri tistem sodišču oziroma izvajalcu alternativnega reševanja sporov, pri katerem je uvrščen na seznam.

8. člen

(uvrstitev na seznam in izbris s seznama)

(1) Na seznam se lahko uvrsti oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

–

je poslovno sposobna,

–

ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,

–

ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje,

–

je opravila izobraževanje za mediatorja po programu, ki ga določi ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(2)

Minister lahko določi tudi druge pogoje za uvrstitev na seznam glede na vrsto sporov, v katerih se mediacija izvaja.

(3)

Mediatorja se izbriše s seznama, če:

–

sam tako zahteva,

–

ne izpolnjuje več pogojev iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena,

–

ravna v nasprotju z zakonom, pravili programa, v okviru katerega izvaja mediacijo, ali v nasprotju z načeli mediatorske etike,

–

neredno ali nevestno opravlja svoje delo v postopkih mediacije,

–

se ne udeleži obveznih oblik izobraževanja, ki jih določi minister, ali

–

v določenem obdobju ne opravi minimalnega števila postopkov mediacij, ki ga določi minister.

(4)

O izbrisu s seznama odloči sodišče oziroma izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki je mediatorja uvrstil na seznam.

(5)

Minister s pravilnikom določi tudi: