TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega F. P. se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženega F.P. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je dne 4. 12. 2007 kot zastopnik družbe T. G.m.b.H., s sedežem K.str. 15, D., Nemčija, pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri sklenitvi posla z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin, da bo naročeno blago v roku poravnal, ter mu kot garancijo za plačilo izročil dva (2) čeka, na Ptuju preslepil direktorja družbe D. d.o.o., s sedežem Z. trg št. 8, P., A.D., da mu je izročil dva avtomobila in sicer: VW TOURAN TRENDLINE, tip 1,6 in VW POLO, Comfortline »SI 2« tip 1,2 in zanju izstavil računa št. 7500237 z dne 7. 12. 2007 v znesku 15.256,00 EUR in št. 7500238 z dne 10. 12. 2007 v znesku 8.917,00 EUR, skupno torej 24.173,00 EUR, vendar pa teh izstavljenih računov ni poravnal, vsled česar je zaradi celotne neizpolnitve obveznosti za družbo D. d.o.o. nastala premoženjska škoda v višini 24.173,00 EUR,

s čemer naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena Kazenskega zakonika (KZ).

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se družbo D. d.o.o. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

V obravnavanem primeru je v opisu dejanja navedeno, da je obdolženec pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem okoliščine, da bo naročeno blago plačal v roku ter mu kot garancijo za plačilo izročil dva čeka, svoje obveznosti pa ni izpolnil, ker ni poravnal izstavljenih računov, zaradi česar je oškodovancu nastala premoženjska škoda. Tak opis ne vsebuje zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, saj iz njega ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube ter garancija prazne in neresnične (lažne). Če bi sprejeli stališče, da tak opis dejanja, kot ga imamo v predmetni zadevi, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ, bi to pomenilo, da lahko že vsaka sklenjena, a kasneje neizpolnjena pogodba predstavlja uresničitev biti inkriminacije kaznivega dejanja po prvem odstavku 234.a člena KZ. S tem bi prišlo do nedopustnega širjenja polja kaznivosti.