TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 2142-26/2012/60 (1312-04) z dne 19. 3. 2014 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Med dokaznim bremenom stranke v zvezi s prošnjo za združitev družine po ZMZ in dokaznim bremenom stranke v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito ni nobene bistvene razlike. V obeh primerih mora stranka predložiti vse razpoložljive dokaze, dokumentacijo in navesti vsa znana dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njeno prošnjo. V obeh primerih – in še posebej takrat, ko je prosilec mladoletnik brez spremstva – pa mora pristojni organ tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejansko stanje in upoštevati tudi dokaze, ki jih sam pridobi. V postopkih, v katerih se obravnavajo mladoletniki brez spremstva, mora biti uradna oseba dodatno usposobljena za dajanje pomoči mladoletniku, v sodelovanju z osebami, ki so specializirane za delo z otroki in mladoletniki. Prošnjo mladoletnika brez spremstva je treba obravnavati prednostno, kar velja tudi za prošnjo za združitev mladoletnika, ki mu je priznana subsidiarna zaščita, z mamo, saj je to v skladu z upoštevanjem načela največjih koristi za otroka.

Stališča, ki jih je toženka v obravnavani zadevi zavzela glede dokaznega prava, pripeljejo do nedopustne pravne situacije, da begunci iz Somalije objektivno ne morejo dokazati sorodstvenih razmerij in zato ne morejo uresničevati pravice do združevanja družine po ZMZ, četudi gre za mladoletnike brez spremstva. To pomeni kršitev načela varstva največjih otrokovih koristi, po katerem mora biti korist otroka pomembnejša od interesa trenutne politike priseljevanja.