Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za...

3356. Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje

Na podlagi 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo in 65/05), 14. in 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo in šport

P R A V I L N I K
o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

S tem pravilnikom se določajo stopnja in smer izobrazbe strokovnih delavcev, normativi za določitev delovne obveznosti ravnateljev, pomočnikov ravnateljev in strokovnih delavcev, administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev vrtca, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi za oblikovanje oddelkov in spremstvo otrok.

2. člen

Ta pravilnik velja za vse vrtce, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, razen določb o izobrazbi strokovnih delavcev vrtca, ki ne veljajo za vrtce, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, ter določb o normativih za administrativno-računovodske in tehnične delavce, ki ne veljajo za zasebne vrtce.

II. DELOVNA OBVEZNOST RAVNATELJA IN POMOČNIKA RAVNATELJA TER NORMATIVI IN KADROVSKI POGOJI ZA STROKOVNE DELAVCE

1. Ravnatelj in pomočnik ravnatelja

3. člen

Ravnatelja za polni delovni čas ima vrtec s 15 oddelki. Če ima vrtec manj kot 15 oddelkov, opravi ravnatelj za vsaka dva oddelka manj od tega števila za dosego polne delovne obveznosti 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

4. člen

V vrtcu s 17 oddelki lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja, ki mora za dosego polne delovne obveznosti opraviti 13,5 ure dela z otroki oziroma 18 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od 17 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

5. člen

V organizacijski enoti vrtca s 17 oddelki se zaposli ravnatelj s polnim delovnim časom, v okviru katerega opravi 4,5 ure dela z otroki oziroma 6 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka manj opravi za dosego polne delovne obveznosti še 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

6. člen

Vodja enote vrtca je lahko vzgojitelj ali svetovalni delavec. Za vodenje enote vrtca lahko ravnatelj pooblasti tudi pomočnika ravnatelja, ki to delo opravlja v okviru svojih nalog. V enoti vrtca pri šoli oziroma zavodu, ki ni vrtec, ravnatelj imenuje za pedagoško in organizacijsko vodenje enote vrtca pomočnika ravnatelja za polno delovno obveznost, če ima enota vsaj 9 oddelkov, oziroma sorazmerni delež, če ima oddelkov manj. Za dosego polne delovne obveznosti opravi pomočnik ravnatelja 15 ur dela z otroki oziroma 20 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več se mu obveznost zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Kadar opravlja pomočnik ravnatelja pedagoško vodenje za več enot vrtca pri šolah oziroma zavodih, ki niso vrtec, opravi polno delovno obveznost, ko pedagoško vodi 20 oddelkov. Za vsaka dva oddelka manj opravi 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

2. Strokovni delavci – izobrazbeni pogoji

7. člen

V tem pravilniku je kot smer strokovne izobrazbe določen študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) oziroma izobraževalni program za pridobitev izobrazbe v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00), za opravljanje dela na posameznih delovnih mestih pa tudi študijski programi za izpopolnjevanje. Strokovni delavci se izobražujejo v skladu s pravilnikom, ki ureja nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

8. člen

Vzgojitelj predšolskih otrok je lahko, kdor je končal višješolski ali visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja. Vzgojitelj predšolskih otrok je lahko tudi, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov profesor ali

-

univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved in družboslovja ali

-

visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz socialnega dela in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje. Kdor je pridobil najmanj srednjo strokovno izobrazbo iz predšolske vzgoje, mu ni treba opravljati študijskega programa za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje. Ustrezno izobrazbo za pomočnika vzgojitelja ima, kdor je končal izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja iz predšolske vzgoje ali ima zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen izobraževalni program poklicnega tečaja predšolska vzgoja.

9. člen

Vzgojitelj za izvajanje dodatne strokovne pomoči je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program iz defektologije,

-

univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike,

-

univerzitetni študijski program iz psihologije,

-

univerzitetni študijski program iz pedagogike (smer pedagogika). Študijski program iz prejšnjega odstavka oziroma smer programa defektologije za vzgojitelja, ki izvaja dodatno strokovno pomoč, se glede na vrsto pomoči, ki jo otrok potrebuje, določi z odločbo o usmeritvi. Za vzgojitelje, ki so končali program iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena, se s tem pravilnikom določajo programi profesionalnega usposabljanja s področij specialne pedagogike, za vzgojitelje, ki so končali program iz prve alinee tega člena, se določa program profesionalnega usposabljanja s področja predšolske vzgoje. Ti programi so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

10. člen

Vzgojitelj, ki izvaja prilagojen program v razvojnem oddelku, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije ali izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok in ima končan študijski program ustreznega specialno pedagoškega izobraževanja. Za vzgojitelje, ki izvajajo prilagojen program v razvojnem oddelku in so končali univerzitetni študijski program iz defektologije, se zagotavlja program profesionalnega usposabljanja s področja predšolske vzgoje, ki je določen v prilogi 1.

11. člen

Ustrezna izobrazba za posamezne svetovalne delavce je naslednja:

-

psiholog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije,

-

pedagog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike (smer pedagogika),

-

socialni delavec – je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz socialnega dela,

-

socialni pedagog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike,

-

defektolog – je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz defektologije.

12. člen

Ustrezno izobrazbo za delo organizatorja zdravstveno-higienskega režima ima, kdor je končal enega od naslednjih programov:

-

višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz zdravstvene nege,

-

višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz sanitarnega inženirstva,

-

višješolski ali univerzitetni študijski program iz živilske tehnologije,

-

višješolski ali univerzitetni študijski program iz gospodinjstva,

-

višješolski ali univerzitetni študijski program iz biologije,

-

višješolski ali visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja. Ustrezno izobrazbo za organizatorja prehrane ima, kdor je končal enega od naslednjih programov:

-

višješolski ali visokošolski strokovni študijski program iz zdravstvene nege,

-

višješolski ali visokošolski strokovni ali študijski program iz sanitarnega inženirstva,

-

višješolski ali univerzitetni študijski program iz živilske tehnologije,

-

višješolski ali univerzitetni študijski program iz gospodinjstva,

-

višješolski ali univerzitetni študijski program iz biologije,

-

višješolski strokovni izobraževalni program iz gostinstva.