TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obdolženega B.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

V sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga ni treba še enkrat povzeti opise kaznivih dejanj iz obtožnega predloga, ampak zadostuje, če se sodišče nanje sklicuje.

Če sodnik po opravljenem materialnem in formalnem preizkusu obtožnega predloga tega ne zavrže, odredi njegovo vročitev obdolžencu in takoj razpiše glavno obravnavo. Ker o tem procesnem dejanju sodišče ne izda odločbe, iz katere bi bili razvidni razlogi, na podlagi katerih je sklepalo o obstoju utemeljenosti suma, mora v sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga navesti razloge o dejstvih, na podlagi katerih je ugotovilo, da je podana potrebna stopnja utemeljenosti suma.

Pri podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga sodišče ne more presojati verodostojnosti posameznih dokazov, ker to lahko stori le na glavni obravnavi. Ocenjuje le, če je zadosti dokazov za utemeljen sum.

Dostavek v izreku sklepa o podaljšanju pripora "do konca glavne obravnave" je v nasprotju z določbo 2. odstavka 207. člena ZKP oziroma ker gre za skrajšani postopek, v nasprotju z določbo 3.

odstavka 432. člena ZKP. Ker pa je v obrazložitvi navedeno, da bo sodišče po poteku enega meseca preizkusilo, ali so še podani razlogi za pripor, kar je tudi sicer dolžno po 3. odstavku 432. člena ZKP, ne gre za tako kršitev določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.