na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba I Ips 122/2003 - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
17.11.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 122/2003
INTERNA OZNAKA
VS23010
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih navedb - glavna obravnava - beseda strank - nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
IZREK
Zahteva zagovornikov obsojenega F.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.
Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 400.000,00 SIT.
Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 400.000,00 SIT.
JEDRO
Pritožbeno sodišče ni dolžno izrecno odgovoriti na vse navedbe stranke v pritožbi, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. Sodišče pa se ni dolžno opredeliti le do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke.
Temeljna oblika nadaljevanega kaznivega dejanja po 1. odstavku 217. člena KZ lahko preraste v kvalificirano obliko po 2. odstavku, ker je storilec s posameznimi istovrstnimi dejanji ob seštevku povzročil veliko premoženjsko škodo, če je podan direkten naklep storilca v odnosu do skupne škode oziroma skupne vrednosti. Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti storilčev subjektivni odnos do povzročitve velike premoženjske škode.
Senat ni vezan na predlog tožilca glede vrste kazenske sankcije in višine kazni, ki ga poda v okviru besede strank (347. člen ZKP).
Temeljna oblika nadaljevanega kaznivega dejanja po 1. odstavku 217. člena KZ lahko preraste v kvalificirano obliko po 2. odstavku, ker je storilec s posameznimi istovrstnimi dejanji ob seštevku povzročil veliko premoženjsko škodo, če je podan direkten naklep storilca v odnosu do skupne škode oziroma skupne vrednosti. Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti storilčev subjektivni odnos do povzročitve velike premoženjske škode.
Senat ni vezan na predlog tožilca glede vrste kazenske sankcije in višine kazni, ki ga poda v okviru besede strank (347. člen ZKP).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.