TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek nad zneskom 44,00 EUR ugodi, v izpodbijani II. točki izreka pa se razveljavi.

Pri odločanju o oprostitvi se upošteva tudi pričakovano materialno stanje stranke v prihodnosti, to je do konca postopka, v katerem se odloča o oprostitvi (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Zakon sicer ne pove, s kolikšno stopnjo prepričanja mora sodišče oceniti verjetnost bodočih prihodkov stranke, a po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje, da dejanske okoliščine primera v zvezi s premoženjskim stanjem stranke ne vzbujajo razumnega dvoma, da bo stranka v bodoče prejela dohodke, ki ji bodo omogočile plačilo sodne takse. Takšne okoliščine v obravnavanem primeru niso podane. Že dejstvo, da glede lastništva stanovanja, ki predstavlja edino premoženje tožene stranke, iz katerega bi lahko plačala sodno takso, poteka sodni spor, vzbuja razumen dvom v zaključek, "da se bodo v stečajno maso v roku 12 mesecev natekla zadostna sredstva za poplačilo sodne takse".

ZST-1 ureja situacijo, ko stranka, ki predlaga oprostitev, naknadno pridobi premoženje, iz katerega bi lahko plačala tudi sodno takso, katere plačila je bila oproščena. Sodišče lahko med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks kadarkoli razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati in pri tem odloči, da naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena (tretji odstavek 13. člena ZST-1. Plačilo (oproščene) takse je mogoče stranki naknadno naložiti celo brez razveljavitve sklepa o oprostitvi. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks s sodno odločbo, v postopku delno uspe in na podlagi izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse (četrti odstavek 15. člena ZST-1).