TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi v celoti glasi:

"I. Toženka je dolžna v roku 15 dni plačati tožnici 2.716,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.676,06 EUR od 23. 5. 2018 do plačila in od zneska 40,00 EUR od 28. 5. 2018 do plačila, tožbeni zahtevek za plačilo 1.727,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2018 do plačila pa se zavrne.

II. Toženka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici stroške pravdnega postopka v znesku 611,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnica je dolžna toženki v 15 dneh povrniti njene pritožbene stroške v višini 94,04 EUR.

Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.

Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.

Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.