Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-30/2004, stran 106 DATUM OBJAVE: 9.1.2004

RS 1-30/2004

30. Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru
Na podlagi šestega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 19. člena, devetega odstavka 21. člena, šestega odstavka 40. člena, tretjega odstavka 44. člena, četrtega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 51. člena, drugega odstavka 56. člena in drugega odstavka 93. člena zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 - SPZ) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(predmet urejanja)
Ta pravilnik ureja način evidentiranja mej parcel, način ugotavljanja katastrskih mej, način označitve mej v naravi, določa natančnost določitve zemljiškokatastrskih točk, pogoje in način določanja zemljiškokatastrskih točk v lokalnih koordinatnih sistemih, minimalne zahteve za načrt in opis predvidene parcelacije ter sestavine elaboratov ureditve meje, parcelacije, izravnave meje, komasacije ter določitve meje območja pravnega režima.

2. EVIDENTIRANJE MEJ PARCEL

2. člen

(način evidentiranja mej parcel)
Meje parcel se v zemljiškem katastru evidentirajo s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, med katerimi potekajo meje, in prikažejo grafično.

3. člen

(zemljiškokatastrske točke)
Za zemljiškokatastrske točke se v zemljiškem katastru vodijo naslednji podatki:

-

številka zemljiškokatastrske točke,

-

koordinate zemljiškokatastrske točke,

-

višina zemljiškokatastrske točke,

-

metoda določitve horizontalnih koordinat,

-

natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk,

-

status zemljiškokatastrske točke,

-

številka postopka, s katerim je zemljiškokatastrska točka nastala ali se je spremenila, in

-

datum vpisa nove oziroma spremenjene zemljiškokatastrske točke v zemljiški kataster.

4. člen

(številka zemljiškokatastrske točke)

(1)

Številka zemljiškokatastrske točke se določi v okviru katastrske občine.

(2)

Zemljiškokatastrske točke na meji katastrskih občin se oštevilčijo v vseh katastrskih občinah, katerih mejo določajo.

(3)

Oštevilčba zemljiškokatastrskih točk poteka od 1 do največ 999999.

(4)

Številka ukinjene zemljiškokatastrske točke se ne sme ponovno uporabiti.

5. člen

(koordinate zemljiškokatastrske točke)

(1)

Koordinate zemljiškokatastrskih točk se določijo v državnem koordinatnem sistemu in se zaokrožijo na centimeter. V računanjih se uporabljajo koordinate zemljiškokatastrskih točk zaokrožene na centimeter.

(2)

če zemljiškokatastrske točke nimajo koordinat določenih v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo predpisano s tem pravilnikom, so koordinate zemljiškokatastrskih točk grafične koordinate, določene na podlagi zemljiško-katastrskih načrtov pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov oziroma grafične koordinate, določene z grafičnim evidentiranjem mej parcel v skladu s tem pravilnikom.

(3)

Neposredna uporaba grafičnih koordinat v postopkih urejanja in spreminjanja mej parcel je dovoljena le na podlagi predhodne preveritve njihove lokacijske natančnosti.

6. člen

(spremembe koordinat zemljiškokatastrskih točk)
Koordinate zemljiškokatastrskih točk se lahko spremenijo, če niso bile določene s predpisano natančnostjo, če se določijo z večjo natančnostjo ali če se spremeni državni koordinatni sistem.

7. člen

(višina zemljiškokatastrske točke)
Zemljiškokatastrskim točkam se določi višina v državnem koordinatnem sistemu, če je to na osnovi izmeritvenih točk v bližini enostavno izvedljivo.

8. člen

(določitev koordinat zemljiškokatastrskih točk)

(1)

Koordinate zemljiškokatastrskih točk se določijo:

-

na podlagi geodetskih izmer na terenu, ali

-

na podlagi digitalnih ortofotonačrtov, drugih geodetski načrtov ali topografskih podatkov.

(2)

Kadar se koordinate zemljiškokatastrskih točk določijo na podlagi geodetskih izmer na terenu, mora uporabljena metoda geodetskih meritev zagotavljati določitev horizontalnih koordinat nove točke glede na geodetske točke, iz katere je bila izvedena izmera, s standardno deviacijo obeh koordinat največ 6 cm.

(3)

Koordinate zemljiškokatastrskih točk se lahko določijo na podlagi digitalnih ortofotonačrtov ali na podlagi drugih geodetski načrtov ali topografskih podatkov, če omogočajo določitev koordinat zemljiškokatastrskih točk s srednjim pogreškom največ enega metra in če s tem soglašajo lastniki parcel, katerih meje določajo zemljiškokatastrske točke.

9. člen

(metode določitve horizontalnih koordinat, natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk)
Metode določitve horizontalnih koordinat, natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk in status zemljiškokatastrskih točk se evidentirajo s šiframi, ki jih objavi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) na svojih spletnih straneh.

10. člen

(številka postopka, datum vpisa nove oziroma spremenjene zemljiškokatastrske točke)

(1)

Številko postopka, s katerim je zemljiškokatastrska točka nastala ali se je spremenila, določi geodetska uprava.

(2)

Datum vpisa nove oziroma spremenjene zemljiškokatastrske točke je datum, ko je geodetska uprava vpisala novo oziroma spremenjeno zemljiškokatastrsko točko v zemljiški kataster.

11. člen

(evidentiranje sprememb mej parcel)

(1)

Spremenjene ali nove meje parcel se v zemljiškem katastru evidentirajo tako, da se vpišejo spremembe pri obstoječih zemljiškokatastrskih točkah, ki določajo spremenjene meje parcel, in vpišejo nove zemljiškokatastrske točke, ki določajo nove meje parcel. Zemljiškokatastrske točke, ki ne določajo več mej parcel, se ukinejo.

(2)

če podatki zemljiškega katastra ne omogočajo evidentiranja spremenjene ali nove meje neposredno s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu, se zaradi ohranitve relativnih razmerij med parcelami, spremenjene in nove meje evidentirajo z grafičnimi koordinatami, ki so lahko različne od koordinat zemljiškokatastrskih točk. Pri tem se zaradi čimbolj resnične slike dejanskega stanja popravijo tudi meje v okolici (v nadaljnjem besedilu: grafično evidentiranje mej).

12. člen

(grafični prikaz mej parcel)

(1)

Meje parcel se grafično prikažejo z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk, kadar so te določene v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom. Obstoječe meje se pri tem popravi tako, da potekajo od zemljiškokatastrske točke, ki določa spremenjeno ali novo mejo, do prve točke loma obstoječe meje.

(2)

Meje parcel se grafično prikažejo z uporabo grafičnih koordinat zemjiškokatastrskih točk v naslednjih primerih:

-

če zemljiškokatastrske točke nimajo določenih koordinat v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo, določeno s tem pravilnikom,

-

če imajo zemljiškokatastrske točke določene koordinate v lokalnem koordinatnem sistemu, ali

-

če imajo zemljiškokatastrske točke določene koordinate z natančnostjo, določeno s tem pravilnikom, vendar mej, ki jih določajo, ni mogoče evidentirati z neposredno uporabo teh koordinat.

(3)

Grafične koordinate se v primerih iz prejšnjega odstavka določijo tako, da se zaris novih ali spremenjenih mej s premikom, vrtenjem in prilagoditvijo teh mej grafično vklopi na obstoječ grafični zaris mej in popravi povezave z obstoječimi mejami oziroma popravijo tudi meje v okolici (v nadaljnjem besedilu: grafični vklop).

(4)

Grafični vklop se izvede tako, da na njegovi podlagi evidentirane grafične koordinate zagotavljajo:

-

da je število zemljiškokatastrskih točk z grafičnimi koordinatami enako, kot je število zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo v naravi,

-

da meje nimajo večje število lomov kot v naravi,

-

da so stiki mej na pravih mestih relativno na lego parcel, ki jih meje razmejujejo, in

-

da so parcele, prikazane v grafični obliki, podobne oblike kot parcele v naravi.

13. člen

(poprava grafičnega prikaza mej parcel)

(1)

Zaradi izkazovanja čimbolj resničnega stanja v grafičnem prikazu mej parcel lahko geodetska uprava popravi grafični prikaz mej parcel z grafičnim evidentiranjem mej po uradni dolžnosti na podlagi zemljiškokatastrskih točk, ki imajo določene koordinate v državnem koordinatnem sistemu, ali na podlagi geodetskih načrtov, digitalnih ortofoto načrtov ali topografskih podatkov.

(2)

O popravi grafičnega prikaza mej parcel z grafičnim evidentiranjem mej po uradni dolžnosti se izdela elaborat, ki vsebuje prikaz z grafičnimi koordinatami pred izvedenim grafičnim evidentiranjem mej in novo stanje ter opis uporabljene metode grafičnega evidentiranja mej.

14. člen

(obveščanje o spremembah grafičnega prikaza mej parcel)
O spremembah grafičnih prikazov mej parcel zaradi sprememb grafičnih koordinat, izvedenih v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 12. člena tega pravilnika, in o popravi grafičnega prikaza mej parcel, izvedeni v skladu s prejšnjim členom, geodetska uprava lastnikov parcel ne obvešča.

3. UGOTAVLJANJE KATASTRSKIH MEJ

15. člen

(način ugotavljanja katastrskih mej)

(1)

Katastrske meje se določi na zahtevo lastnikov parcel, pred izvedbo mejne obravnave ali v postopku mejne obravnave.

(2)

Geodet določi katastrsko mejo na podlagi:

-

zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru,

-

podatkov iz elaboratov predhodnih meritev in podatkov, evidentiranih v zemljiško-katastrskih načrtih pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov, ali

-

dejanskega uživanja ter grajenih in naravnih objektov.

(3)

Na podlagi zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru geodet določi katastrsko mejo, če so koordinate zemljiškokatastrskih točk določene z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom.

(4)

če koordinate zemljiškokatastrskih točk niso določene z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom, geodet določi katastrsko mejo na podlagi podatkov iz elaboratov predhodnih meritev in podatkov, evidentiranih v zemljiško katastrskih načrtih pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov.

(5)

Pri določitvi katastrske meje geodet upošteva mejo dejanskega uživanja ter grajenih in naravnih objektov, če tako določena meja v okviru natančnosti zemljiškega katastra ne odstopa od katastrske meje.

16. člen

(zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov)

(1)

Preden geodet določi katastrsko mejo, mora ugotoviti stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.