TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Sostorilstvo pri kaznivem dejanju odvzema motornega vozila po 170.
čl. KZS ni izkjučeno.

Kaznivo dejanje odvzema motornega vozila stori, kdor protipravno
vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga uporabi za vožnjo. Odvzem
se praviloma stori z aktiviranjem motorja in ne šele z vožnjo. Za
oceno, ali je podano sostorilstvo ali ne, pa so odločilni objektivni
in subjektivni kriteriji. Po teh kriterijih lahko analiziramo
ravnanja, ki so v sodni praksi pri tem kaznivem dejanju najpogosteje
obravnavana. Najpogosteje dve osebi nasilno odpreta trikotno okno ali
vrata avtomobila, dve osebi spojita žice za vžig ali ena oseba sedi
za volanom, druga pa potiska avto. Ob takih dejanskih stanjih je
treba ugotoviti, da pri odvzemu ni deloval le tisti, ki je avto nato
upravljal kot voznik, temveč tudi drugi, ki se je nato v avtu le
peljal kot sopotnik. Delovanje storilca in domnevnega sostorilca je v
takih primerih celo vsklajeno, vsklajeno delujeta celo med samim
izvrševanjem kaznivega dejanja. Delovanje domnevnega sostorilca je
nedvomno tudi pomembno za uresničitev kaznivega dejanja, usmerjeno pa
je v isto posledico. Taka presoja pokaže, da je objektivni pogoj za
opredelitev sostorilstva že izpolnjen. Če bo zatem še presoja
subjektivnih kriterijev pokazala, da je domnevni sostorilec štel za
svoje dejanje, pri katerem je sodeloval v taki vlogi - najpogosteje
bo to zaradi dogovora med neposrednim storilcem in domnevnim
sostorilcem, da se bosta peljala s tujim avtom, bo možno zaključiti,
da so izpolnjeni pogoji za sostorilstvo, čeprav je avto upravljal le
eden od njiju. Za pravni položaj osebe, ki ne upravlja vozila, sta
tedaj odločilna njegov dejanski prispevek h kaznivemu dejanju in
zavest o sodelovanju pri uresničitvi kaznivega dejanja, ne pa
okoliščina, ali je nato vozil avtomobil ali ne.