TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi pooblaščenca zunajzakonske partnerke obdolženega A. A., D. D., se delno ugodi in izpodbijana sodba za tega obdolženca v odločbi o varnostnem ukrepu spremeni tako, da se ukrep odvzema zasežene gotovine v višini 5.570,00 EUR ne izreče.

II. V ostalem se pritožba pooblaščenca D. D., v celoti pa pritožbe okrožnega državnega tožilca, zagovornice obdolženega A. A., obdolženega B. B. in njegovega zagovornika kot neutemeljene zavrnejo in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolžena A. A. in B. B. se oprosti plačila sodne takse, nagrada in potrebni izdatki njunih zagovornikov ter zagovornice obdolžene C. C. na pritožbeni stopnji, pa bremenijo proračun.

Res je sicer, da mora sodišče upoštevati ekskluzijsko pravilo iz drugega odstavka 18. člena ZKP po uradni dolžnosti v vseh fazah kazenskega postopka, vendar je obramba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov zaradi prekluzije omejena do začetka glavne obravnave.

Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku poučilo obdolženca o prekluziji pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov, je šele pritožbeno zatrjevanje nezakonitosti navedenih dokazov primarno prepozno, posledično pa uveljavljanje 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP nedovoljeno, saj ne gre za že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljene dokaze.

Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja (takšni stroški pa zato protipraven vložek v storitev kaznivega dejanja), ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati in se storilcu kaznivega dejanja odvzame znesek, ki predstavlja seštevek vseh plačil za prodano drogo.