TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. točke izreka glede zamudnih obresti spremeni tako, da te tečejo od 25. 1. 2010 dalje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjeni I. in III. točki izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Vsaka stranka naj sama krije svoje pritožbene stroške.

Napačno je [sodišče] ocenilo, da je bil toženec nepošten že od trenutka, ko je prodal vozilo, za katero se je kasneje izkazalo, da je skupno. To prvostopenjsko sodišče temelji le na ugotovitvi, da je tožnica že v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja uveljavljala, da je skupno tudi to vozilo in da se je toženec pred tem branil le pavšalno. Na podlagi tega pa ni utemeljen zaključek, da je bil toženec nepošten že ob prodaji. Nobenih okoliščin ni ugotovljenih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na njegovo nepoštenost že v tistem trenutku. Pavšalnost toženčevega odgovora na tožbo ne zadošča, saj je tožnica tista, ki bi morala trditi in dokazati, da je bil toženec nepošten prodajalec (da je tak bil že pred postopkom, v katerem naj bi podal pavšalno obrambo; dasiravno je utemeljen njegov pritožbeni očitek, da bi bilo tudi v tem primeru treba dejstva njegove obrambe presoditi celovito in se ne omejiti na eno vlogo - odgovor na tožbo). Nepoštenost se namreč ne domneva in tudi ne more izhajati že iz samega dejstva pridobitve, torej prodaje.