362. Splošni akt o spremljanju in nadzoru porabe podatkovnih storitev
Na podlagi tretjega odstavka 132.a člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 Odl. US: U-I-65/13-19, 81/15 in 40/17) Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije izdaja naslednji
S P L O Š N I A K T
o spremljanju in nadzoru porabe podatkovnih storitev
Ta splošni akt natančneje ureja način izvajanja spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev na podlagi tretjega odstavka 132.a člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 Odl. US: U-I-65/13-19, 81/15 in 40/17; v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. člen
(namen in uporaba akta)
Ta splošni akt določa mehanizme, ki jih morajo operaterji brezplačno zagotoviti vsem svojim uporabnikom oziroma naročnikom z namenom spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev. Operater lahko z namenom višje stopnje zaščite naročnika v mehanizem vključi tudi druge elektronske komunikacijske storitve, kot so na primer klici, SMS sporočila in podobno.
Ta splošni akt se uporablja, kadar se podatkovne storitve obračunavajo po porabi.
Ta splošni akt ne omejuje operaterjev, da zagotovijo tudi druge (ne nujno brezplačne) mehanizme, ki v tem splošnem aktu niso zajeti.
Določbe tega splošnega akta se uporabljajo pri uporabi podatkovnih storitev na območju Republike Slovenije in ne glede na to, v katerem omrežju uporabnik uporablja podatkovne storitve (tj. v domačem omrežju oziroma v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja).
Izrazi uporabljeni v tem splošnem aktu imajo naslednji pomen:
1.
Agencija je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
2.
Uporabnik oziroma uporabnica podatkovnih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična oseba, ki preko javnih elektronskih komunikacijskih storitev uporablja podatkovne storitve.
3.
Podatkovne storitve so storitve, ki uporabniku omogočajo prenos podatkov z uporabo omrežja operaterja. V smislu določil tega splošnega akta se kot podatkovne storitve štejejo tiste, kjer je način zaračunavanja takšen, da se poraba podatkovnih storitev zaračuna po porabi, na enoto.
4.
Finančna meja je stroškovno določena meja, ob dosegu katere mora operater naročniku onemogočiti nadaljnje podatkovne storitve.
5.
Količinska meja je meja, izražena v količini podatkov, ki ustreza finančnemu znesku, kot določenemu za finančno mejo, in ob dosegu katere mora operater naročniku onemogočiti nadaljnje podatkovne storitve.
Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, razen, če so definirani v splošnem aktu samem ali iz besedila splošnega akta izhaja kaj drugega.
4. člen
(vzpostavitev mehanizma za nadzor porabe)
Operaterji morajo vzpostaviti mehanizem, ki ob doseženi meji porabe onemogoči nadaljnjo porabo podatkovnih storitev (blokada prenosa podatkov) dokler naročnik ali uporabnik ne dovoli nadaljevanja porabe podatkovnih storitev.
Mehanizem za nadzor porabe iz prvega odstavka tega člena operater zagotovi brezplačno.
5. člen
(določitev meje porabe)
Meja porabe se določi količinsko (količinska meja) ali finančno (finančna meja) in velja za porabo v obračunskem obdobju ali v koledarskem mesecu.
Operater mora naročniku omogočiti, da si mejo porabe določi sam.
Če naročnik meje porabe ne določi sam, mora operater naročniku, ki je potrošnik, onemogočiti nadaljnjo porabo podatkovnih storitev, ko strošek porabe storitev v obračunskem ali mesečnem obdobju doseže največ 20,00 EUR z DDV. Za naročnike, ki niso potrošniki, mora operater nadaljnjo porabo onemogočiti, ko poraba storitev doseže največ 100,00 EUR z DDV v obračunskem ali mesečnem obdobju.
Če operater v skladu s prvim odstavkom 2. člena tega splošnega akta v mehanizem za nadzor porabe poleg podatkovnih storitev vključi tudi druge elektronske komunikacijske storitve, veljajo meje iz prejšnjega odstavka za vse tako vključene storitve.